V slovenski Istri so ljudje precej občutljivi do tistih, ki se tja preselijo iz drugih slovenskih mest oziroma držav, saj jih pogosto označijo za »forešte«, tujce. Povsem nasprotno pa velja za gospoda Changa, ki ga je koprsko ljudstvo vzelo za svojega. Težko je naleteti na osebo, ki simpatičnega Kitajca ne bi poznala in na njegov račun povedala kakšne pohvalne besede.
Pot v Evropo je bila za Ji Rongqianga, kakršno je njegovo pravo ime, zapisana v zvezdah. Zaradi posledic druge svetovne vojne je usoda njegovo družino pripeljala v Nemčijo, kamor je bil namenjen tudi sam. Po spletu okoliščin sta se njegova brat in sestra kasneje podala po zaslužek v Slovenijo, kamor se je Chang preselil leta 1996. Najprej je sestri pomagal kot natakar, leto kasneje pa je bratu v Velenju že pomagal pri vodenju restavracije. Na začetku mu je bilo težko, saj je bila to zanj velika sprememba okolja. Poznal ni ne kulture ne jezika, a se je sčasoma navadil. Že na prvi uri učenja slovenščine je prejel vzdevek, po katerem ga zdaj poznajo vsi. Učiteljica je namreč rekla, da je priimek pretežak za izgovorjavo, zato ga je začela klicati po drugem delu njegovega priimka. Nadimek je dobro uporabil tudi v poslovnem smislu, saj se tako zdaj imenujeta njegovi restavraciji.
Chang sicer prihaja iz »manjšega« polmilijonskega mesta v okrožju Šanghaja, ki velja za drugo največje kitajsko mesto z največjim številom prebivalcev (24 milijonov). Kot pravi sam, hudega domotožja nima, saj že dlje časa živi v Sloveniji, kot je živel na Kitajskem. Tam je ob srednji šoli opravljal tudi kuharski tečaj, čeprav priznava, da se je večine stvari naučil v Sloveniji. Bolj kot delo v kuhinji ga razveseljuje vodenje restavracije, ki zahteva delo z ljudmi, saj je zelo komunikativen.
Prvega spomina na Koper ne bo pozabil nikoli, saj je tukaj prvič v življenju videl morje. Najprej je prišel sem na obisk, leta 2002 pa je odprl kitajsko restavracijo, ki je še danes zelo cenjena. »Kot gostinci se trudimo ponuditi kakovostno hrano. Pomembno je tudi, da so natakarji v postrežbi prijazni, pošteni in odlični ljudje. Koper mi je kot mesto zelo všeč, saj je tukaj morje, veliko sonca, odličen zrak in ugodno vreme.« Pred šestimi leti je svojo znamko razširil tudi na ljubljanski trg, kjer je odprl azijsko restavracijo s kitajsko in japonsko kuhinjo. V tem obdobju je opazil določene razlike med strankami, saj njegovo restavracijo v Ljubljani obiskujejo bolj poslovneži, medtem ko so ljudje na slovenski obali »bolj na easy«. Poudaril je še, da v njegovo koprsko restavracijo poleg domačinov zahaja tudi veliko Hrvatov iz Istre ter Tržačanov.
Obiskanost restavracij je kljub visoki inflaciji in višjih cenah še vedno zelo visoka. Po besedah sogovorca Slovenci zelo lepo sprejemajo tako kitajsko kot tudi japonsko kulinariko. Priprava hrane se zelo razlikuje od evropske, saj gre za precej drugačno hrano, kar je tudi glavni razlog njene priljubljenosti. Po drugi strani pa azijska hrana, ki jo lahko naročimo v Sloveniji, ni zares enaka tipični hrani, ki bi jo dobili na Kitajskem oziroma Japonskem. Določene sestavine, zlasti začimbe, je nemogoče nabaviti, poleg tega pa bi bil določen okus tudi nesprejemljiv. Ni pa vsa hrana v Changovih restavracijah prilagojena evropskim standardom, saj z uvedbo novih jedi vse bolj stremijo k originalni kitajski hrani. Tako kot imamo Slovenci radi njihove jedi, je tudi med Kitajci zelo priljubljena evropska kuhinja, saj si zelo radi privoščijo pico, špagete, bifteke …
Empatija do ljudi se pri Changu kaže na različnih področjih. Kot predsednik Združenja kitajskih podjetij v Sloveniji je z zajetno finančno donacijo pomagal številnim ljudem v stiski v času poplav, v času covid-19 pa je poleg finančnega vložka v humanitarne akcije iz Kitajske pripeljal in doniral veliko zaščitne opreme. Hobijev nima veliko, saj ogromno dela. Kljub temu pa prosti čas najraje preživi z družino, saj ima tri otroke. Zelo rad hodi v hribe, enkrat do dvakrat na leto pa obišče očeta v Šanghaju.
Andraž Velkavrh
