Benjamin Vuković, znan tudi kot DJ Benjamin Shock, je štiridesetletni glasbeni navdušenec iz Pirana. Ukvarja se z glasbeno produkcijo, audio-inženiringom, snemanjem plošč, masteringom (postprodukcijo zvoka) in didžejanjem, zadnjih nekaj let pa ima tudi svojo radijsko oddajo z elektronsko glasbo Shockcast, ki se predvaja na Radiu Koper vsako soboto zvečer.
Kako se je vse začelo?
»Nekje v petem razredu osnovne šole sem v sobi svojega starejšega bratranca prvič slišal house glasbo. On je takrat (v devetdesetih letih) že hodil na prve žure v Ambasado Gavioli. Vedno, ko sem bil pri njem doma, sem šel v njegovo sobo, kjer je imel ogromno kaset – mikstejpov z različnimi house seti in glasbeni stolp, kar sem gledal z občudovanjem, mrzlično brskal po kasetah ter ploščah in že takrat mi je bila elektronska glasba všeč in mi ostaja še danes,« je navdušeno razložil Vuković.
Benjamin je pri rosnih dvanajstih ali trinajstih letih prostovoljno začel delati na Radiu Tartini, ki je sprva deloval v »eni mali garsonjeri v centru Pirana. In kot otroci smo po šoli vedno hodili mimo in kukali noter ter z občudovanjem opazovali najrazličnejšo opremo: zgoščenke, gramofone, zvočnike, mešalce zvoka in tako dalje. Ker so na Radiu Tartini videli, da me stvari zanimajo, so me enkrat povabili noter in mi razkazali opremo. Od takrat sem redno prihajal tja in se družil z ustanovitelji radia ter postal neke vrste njihov pomočnik. Sprva sem zlagal zgoščenke po številkah, da smo jih lahko našli, če je kdo od poslušalcev klical za glasbeno željo. Takrat se je namreč zgoščenke na radiih vrtelo še v živo.«
To delo mu je omogočilo, da se je spoznal z resnično veliko različne glasbe, ki je bila na Radiu Tartini bolj ali manj alternativna. »Veliko je bilo jazza, bluesa, a tudi elektronike. Tukaj sem dobil možnost, da sem se lahko učil, tako na gramofonih kot tudi CD-playerjih. Na radiu sem spoznal tudi ljudi iz slovenske založbe Nika, ki so bili distributerji tuje glasbe, tudi elektronske glasbe za slovenski trg. Oni so imeli oddajo na Radiu Tartini in v ta namen vedno prinesli paket zgoščenk, ki so jih predstavili v oddaji. Med njimi je bila vedno tudi kakšna ’groove’ kompilacija z elektronsko glasbo. S temi CD-ji sem se potem jaz učil vrteti. V tistem času so ob petkih prihajali tudi iz ljubljanskega Radia Salomon vrtet na plošče in meni je bilo to izredno zanimivo. En petek je didžej odpovedal in v igro sem vskočil jaz in odvrtel en set. Šef Radia Tartini je bil tako navdušen, da mi je potem petkove večere, ko se je vrtela elektronska glasba, kar prepustil. Od takrat dalje sem vsak petek od devetih do dveh zjutraj vrtel house glasbo. Ob ponedeljkih je bila na sporedu oddaja o elektroniki Odbit, ki jo je vodil Mike V, jaz pa sem mu pri tem pomagal, tako da sem izmenično spuščal njega v eter, da je predstavil pesem, in potem še pesem. Tako sem spilil svojo glasbeno izobrazbo tudi glede druge glasbe, ker je bilo tam res veliko različne glasbe na kupu, do katere takrat nisi mogel priti tako enostavno kot danes, ko imamo internet. Takrat, če nisi bil ’digger’ (zbiratelj), si težko prišel do toliko različne glasbe. Mike V me je prvič spoznal s programom Fruity Loops, s katerim si lahko delal glasbo na računalniku. To je bilo leta 2000 ali 1999 in to je bilo res presenetljivo za tiste čase, ker se takrat še ni delalo glasbe z računalniki. Za ustvarjanje glasbe si rabil cel kup opreme (in denarja seveda): od samplerjev (vzorčevalnikov), sintisajzerjev, strojne opreme in tako dalje, skratka, ogromno si moral investirati, da si lahko delal glasbo. Čim sem imel možnost, sem potem na radiu delal glasbo in se učil v tem programu in res užival. Spomnim se (smeh), da sem enkrat tako ’padel not’ v ta proces, da sem kar pozabil, da vrtim glasbo na radiu. Šele po nekaj minutah tišine sem opazil, da je glasba utihnila, da sem praktično pozabil na svoje primarno delo na radiu (smeh).«
Od housa do hip hop-a
»Na Radiu Tartini je istočasno z mano delal tudi Megiboy, ki je bil moderator v zabavnem programu. Z njim sem začel delati hip hop. Najprej sem delal beate za njegov projekt, njegovo ploščo in tako sem nekako zašel v hip hop, ki sicer ni moja primarna zvrst. Preko Megija sem se potem povezal še s Petim elementom, reperji iz Lucije – Gramatikom, Hugom ter Kizo. Takrat sem tudi zapustil radio Tartini in s pomočjo poznanstev smo nekako dobili prostore v zaklonišču v Luciji in tam ustvarili mini studio. Sčasoma smo šli vsak po svoje in studio prepustili mlajšim reperjem, med katerimi je bil tudi Drill. Z njim sem se povezal in mu kasneje sproduciral drugo ploščo Nuklearna zima. Posledično sem prišel v stik še z ostalimi obalnimi reperji in nekako postal neke vrste hip hop producent na Obali. Danes me ljudje poznajo bolj kot hip hop producenta kot pa house producenta,« je razložil.
Studio Tartini se vrača k življenju
V tistem času so bili prostori Radia Tartini (iz garsonjere v centru Pirana se je kasneje preselil v zaklonišče pod piranskim obzidjem) že zapuščeni, ker je radio prenehal z delovanjem. Benjamin se je z Mladinskim centrom Piran, ki mu ti prostori pripadajo, uspel dogovoriti, da jih lahko uporablja, »in za to sem še danes hvaležen Matjažu Ukmarju, saj sem v teh prostorih postavil svoj studio, v katerem ustvarjam še danes. Moj glavni cilj je od nekdaj bil, da uspem kot didžej in potujem po svetu in vrtim elektronsko glasbo. Trenutno se osredotočam na to, da izdam vse svoje nedokončane pesmi, da grejo v svet in v ta namen sem tudi ustvaril svojo založbo Watermellow music. Sodelujem tudi z ekipo vrhunskih glasbenikov in vse skupaj poskušam povezati, da bi skupaj zgradili neko zgodbo, ustvarjali glasbene dogodke in izdajali kvalitetno glasbo lokalnih glasbenikov: od lounge glasbe do housa, mikrohousea, minimala, skratka elektronike na splošno, vendar spet skrbno izbrane. Včasih, ko je težko slediti svoji poti, si samo rečem, da je treba iti naprej in verjeti vase, ker point je, da delaš to, kar te veseli in mene zaenkrat to še vedno veseli.«
Ana Lešnik
