»Ležati pod klifom je nevarno!«

»Ležati pod klifom je nevarno!« je bilo glavno sporočilo ponedeljkove tiskovne konference o  nevarnostih erozijskih procesov na slovenskih obalnih flišnih klifih. Letos se namreč zaključuje projekt, v katerem so sodelovali raziskovalci z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije.  Tri leta so spremljali stanje klifa vzdolž slovenske obale ter preučevali hitrost in procese erozije.

»Lahko rečemo, da praktično nikjer ni varno ležati pod klifom, saj so tudi najmanjši kamenčki, ki padejo z višine, lahko zelo usodni,« je opozoril Timotej Verbovšek, vodja projekta iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Slovenska obala je, razen manjšega apnenčastega območja pri Izoli, sestavljena iz fliša, pogosto menjajoče se tanke plasti laporja in peščenjaka. Obalni fliši so podvrženi intenzivni eroziji, kar je posledično zelo nevarno za sprehajalce in kopalce, saj se kamenje nenehno kruši in pada na obalo.

»Najbolje bi bilo, da se na plaži ozremo na klif in pogledamo, kaj je nad nami. Če je klif položen in zaraščen, je to bolj varno, kakor pa če ležimo pod golim, izpostavljenim klifom, ki ni poraščen in nima nobenih zaščitnih ukrepov. Nasvet je, da če se le da, ne ležimo direktno pod najbolj strmo steno,« je še dejal Verbovšek.

Osnova projekta so bile geološke in inženirske raziskave, ki so obsegale natančen popis kamninske zgradbe flišnih sten, meritve parametrov razpok ter popis stanja plazov in pobočnih premikov. Raziskovalci so ocenili, da se klifi odmikajo za povprečno 4,5 centimetra na leto. »Na nekaterih območjih se podira hitreje, odlomi se kakšna večja skala, na nekaterih delih pa počasnejše. To povprečje je malo divja ocena, glede na to, da smo merili samo tri leta. Vseeno pa si lahko ljudje tako predstavljajo, kako hitro se stvari premikajo, čeprav gre za procese, ki jih je s prostim očesom nemogoče opaziti,« je povedal Klemen Kregar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane.

Tovrstni procesi bodo v prihodnosti še pogostejši zaradi vse bolj intenzivnih padavin, vetra, dvigovanja morja in ostalih posledic podnebnih sprememb, zato bomo morali biti pod klifi še bolj pazljivi in pozorni.

ANA ZUPAN

Back to top button