Krožno na krožno – krožnolandija!

Prometne zagate v Slovenski Istri

Do sedaj bi že moral obstajati izraz za občutek, ki se porodi prebivalcu obalnega  mesta, ko se iz smeri osrednje slovenske regije pripelje skozi predor Dekani in se pred njim razprostre pogled na Tržaški zaliv. Če bi ta občutek prodajali v obliki tabletke, bi nekdo zagotovo dobro zaslužil. In če ob tem nekaj visokofrekvenčnega začuti tudi kakšen ne tako reden obiskovalec teh koncev, se mu ob vstopu v največje mesto na Obali v telesu namesto serotonina začne sproščati stresni hormon kortizol – ali »krožnozol«.

Dobrodošli v deželo krožišč! Samo mestna občina Koper jih premore šestinpetdeset! Letos načrtuje še tri. Gre za resno območje krožnoholikov, zato se MOK hvali tudi s prvim krožiščem za kolesarje.

Prometna ureditev na tem območju se je v zadnjem desetletju drastično spremenila in da so krožišča zalogaj za marsikaterega udeleženca v prometu, ne potrjujejo samo pričevanja vznemirjenih lokalcev, tipa: »Najbolj mi gre na živce, ko gre nekdo na krožnem po zunanjem pasu na zadnji izhod

Največja slovenska komercialna zavarovalnica Triglav je pred časom v akciji »Ponovno na izpitno vožnjo« preverjala znanje cestnoprometnih predpisov izkušenih voznikov. Ravno zaradi vseh sprememb in izzivov v krožnolandiji je bila tudi MOK, poleg šestih drugih slovenskih mest, vključena v akcijo. Od dvajsetih dolgoletnih voznikov, ki so se po koprskih cestah ponovno zapeljali z učiteljem vožnje, so samo trije vožnjo opravili uspešno. Po besedah učiteljev vožnje so preglavice predstavljala ravno krožišča, na njih pa pravilno razvrščanje in uporaba smernikov. 

Kateri odseki so za komentatorje najtežji, si preberite spodaj.


1. Ma cela ta Google maps scena, ko pelje turiste npr. čez Belveder če je glavna zabasana, in pol folk rabi po regionalnih cestah 4 ure, da pride iz šihta domov. Pol lahko občine prosijo, da določene ceste umaknejo iz predlogov na GPS itd. Materiala za raziskovat na tone. Mogoče bi bilo zanimivo izvedet kire ceste na obali niso na Google maps – kot nek vodič za lokalce, kako se izognit gužvi.
2. Turisti na lokalnih cestah, predvsem ko se gužvajo s kamperji.
3. Nonice, preko 70 let, ob 12. uri poleti, ko se vozijo s kolesom po glavni cesti iz Jagodja na Belveder in krepavajo, ki ne morejo več in naredijo fakin prometni kolaps.
4. Na prehodu za pešce in kolesarje pri 33 je (neobrezana) živa meja. Fulkrat so me že skoraj zgazili.
5. Najbolj mi gre na živce to, da folk ne razume principa prehitevalnega pasu na avtocesti in se po njem lagano furajo 120 in s tem gostijo promet. Tudi za vikend, ko kamijonov ni, se avtocesta deli na hitre vozače na levi in na počasne na desni, ampak to po stilu vožnje in ne po trenutni hitrosti. I personally believe we should all be driving wiggly as hell in se držali tega desnega pasu, kot da je na levem lava (za prehitevanje only).
6. Potem pa še čudovita prometna infrastruktura v mestu LJj, kjer so vsake toliko pozabili, da so kolesarji tudi promet. Aka, če nisi na glavni vpadnici, je zelo velika šansa, da ti bo na neki točki pač zmanjkalo kolesarske, cesta pa pogosto res ni safe za kolesarje (še posebej tam, kjer so ceste ful prometne, pločniki široki 20 cm, in ti se na kolesu furaš naložen s špežo)….v Kopru je to somehow ful boljše, čeprau je kolesarjeu primerljivo manj).
7. Ko gre nekdo na na krožnem po zunanjem pasu na zadnji izhod
8. Ko se folk fura po prehitevalnem pasu 120 na uro.

Dober primer slabe prakse je krožno križišče, kjer se Šmarska cesta stika z Dolinsko. Kljub temu, da je odsek Šmarje–Dragonja preobremenjen in da občina že pripravlja rešitve na tem področju, to ne opravičuje neupoštevanja cestnoprometnih pravil tamkajšnjih voznikov. V praksi to izgleda tako, da se najdejo številni vozniki, ki jo nestrpno udarjajo čez krožno, kot da ne gre za križišče.

Po interni spletni anketi pa so za domačine v poletnem času izziv tudi kolesarji. Kljub obstoječemu kolesarskemu krožišču in poti, ki se razteza vzdolž celotne slovenske obale, se še v vsakem vročinskem valu najde kakšen, ki na vso silo goni po regionalni cesti iz centra Izole do Belvederja, tisti pogumnejši pa še po ožji in bolj vijugasti poti od Strunjana proti Valeti. Vožnja z avtomobilom za njimi bi morala spadati na lestvico najzahtevnejših preizkusov potrpežljivosti človeške rase. Vseeno jim lahko prizanesemo vsaj toliko, kolikor manjka oznak za kolesarske poti v obalnih občinah ali kolikor jih je neveščih uporabe GPS-a.

Vreden omembe pa je tudi komentar anketiranca, ki je izpostavil problematiko vožnje turistov po lokalnih cestah, saj jih zaradi prometnih zamaškov na regionalnih cestah tja napoti GPS. Tako se na primer na lokalni cesti od Strunjana do Belvederja, kjer je vozišče ravno dovolj široko za avtomobil, dogajajo situacije, kot je ta, da se zaradi umika nasproti vozečemu avtomobilu zagozdiš v jarek. (Zapis je nastal po resničnem dogodku).

Kakorkoli, poletna sezona je pred nami, pripravite »kapice, san protekšn« in veliko mero potrpežljivosti. Pa varno vožnjo!

Natalija Gajić

 

Back to top button