Križarke: Doprinos k turizmu, a tudi k onesnaževanju

Kdor živi v Kopru ali ga le obiskuje, lahko v turistični sezoni občuduje velike potniške ladje, ki se zasidrajo na potniški terminal Luke Koper. Tudi v letošnji sezoni bo mesto obiskalo 75 ladij za križarjenje. S tem bo v Koper skupno priplulo približno 125.000 potnikov in 61.000 članov posadke. Prispela bo po ena križarka na dan, z izjemo v mesecu juliju, ko se bosta v pristanišču privezali dve.

Negativni vplivi na okolje in podnebje

Množični pomorski potniški turizem postaja vse popularnejši. Kolikor pa prihod potniških ladij doprinese k razvoju turizma, na drugi strani doprinese tudi k onesnaževanju. Porast zanimanja za te vrste potovanja za sabo potegne porast števila potnikov in konstrukcij, zaradi česar se porablja vse več energije in nastane več odpadnega materiala. 

Običajna križarka, ki lahko sprejme pet tisoč ljudi, dnevno porabi 150 ton goriva. Glede na leto 2023 pa lahko največja križarka na svetu, Royal Carribean’s Icon of the Seas, ki meri dobrih 365 metrov v dolžino in 65 metrov v širino, na svojem krovu sprejme okoli deset tisoč ljudi. Energijo takšne ladje porabljajo 24 ur na dan. 

Luksuzno križarjenje je zaradi vplivov na okolje in podnebje postalo za okolje najbolj škodljiva oblika potovanja. Križarke v zrak spuščajo ogljikov dioksid, metan in črni ogljik ter dušikov in žveplov oksid, ki povzročata raka pljuč in kisli dež. Potem so tukaj še olje, kanalizacijske vode, plastika in druge škodljive kemikalije, ki jih odlagajo v morje. 25 odstotkov oceanskih odpadkov ustvarijo prav potniške ladje. Leta 2016 je recimo Princess Cruises, ameriška križarka v lasti Carnival Corporation & plc., plačala 40 milijonov dolarjev zaradi izpuščanja oljnatih odpadkov in namernega prikrivanja tega početja. 

Križarke poleg tega onesnažujejo tudi s hrupom, s katerim najbolj vplivajo na morske živali, saj podijo ribe in plenilce. Oddajanje svetlobe ponoči pa lahko povzroči motnje pri selitvah živalskega planktona, glavonožcev in rib. Ko so ladje zasidrane v pristanišču sicer preklopijo na gorivo z nizko vsebnostjo žvepla in preklopijo na tehnologije za zmanjševanje emisij, s katerimi poskušajo preprečiti uhajanje največjih onesnaževalcev. A to vseeno ni dovolj, saj okoljevarstveni nasprotniki križark razlagajo, da veter odpihne toksične snovi nad celotno mesto, v katerem je križarka zasidrana.  

Primerjava z avtomobili in letalom 

Če primerjamo križarjenje s potovanjem z letalom ali avtomobilom, ima potniška ladja še vedno največji vpliv na okolje. Nekatera poročila kažejo, da potniška ladja v enem dnevu povzroči toliko onesnaženja, kot ga v istem obdobju ustvari milijon avtomobilov. Ladja porabi na dan približno 50 tisoč galon goriva. V to je vključeno njeno celotno delovanje, vse od premikanja ladje do uporabe stranišč, klime, delovanja kuhinje, bazenov in podobnega. Avtomobili pa vsakodnevno porabijo približno dve galoni goriv. 

Resda v avtomobilih ne kuhamo, se ne tuširamo, ne gledamo televizije, saj so namenjeni samo transportu, medtem ko so križarke lebdeča letovišča. Še en podatek kaže, da je v Evropi leta 2022 delovalo 218 križark, ki so proizvedle štirikrat več žveplovih oksidov kot vsi avtomobili, ki obstajajo. V primerjavi z letali pa križarke proizvedejo skoraj štirikrat več ogljikovega dioksida na potnika. Ladja proizvede 500 kilogramov ogljikovega dioksida na potnika, letalo pa 160 kilogramov.  

Kakšne so rešitve?

Pristaniška mesta v Evropi so našla rešitev. Veliko jih omejuje prihode potniških ladij, kot recimo Barcelona, nekatera pa jih celo prepovedujejo, kot denimo Amsterdam. Leta 2019 so bile Benetke tretje najbolj onesnaženo pristanišče za križarjenja, dve leti kasneje pa so prihod ogromnih križark prepovedali in s tem pripomogli k 80-odstotnem zmanjšanju emisij žvepla. 

Januarja 2020 je Mednarodna pomorska organizacija uvedla omejitev količine žvepla, ki jo lahko vsebujejo pogonska goriva, ki jih uporabljajo ladje. Ta naznanitev je pozvala lastnike več kot štiri tisoč križark, naj namestijo čistilce emisij, ki bi žveplo sedaj spustili v morje, ne pa v zrak. 

Nekatere potniške ladje se usmerjajo tudi k podrobnejšemu recikliranju odpadkov ter zmanjševanju uporabe plastike. Strokovnjaki pravijo, da obstaja dovolj tehnologij, s katerimi bi bile križarke čistejše, a industrija v tej smeri prostovoljno ne želi delovati, zato bi bilo potrebno posredovanje oblasti, da bi ta sektor regulirala. 

Izpust emisij bi lahko križarke zmanjšale za 24 odstotkov že, če bi ladje zmanjšale hitrost plutja. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka so nekatere ladje za pogon začele uporabljati utekočinjeni zemeljski plin, zaradi česar so prejele pohvale v industriji, vendar jih okoljevarstveniki še vedno kritizirajo zaradi njihove odvisnosti od fosilnih goriv. Uporaba zemeljskega plina sicer proizvede manj emisij od tekočih fosilnih goriv, vendar je ob morebitnem uhajanju metana v ozračje ta za okolje lahko zelo nevaren. 

Ana Zupan

Back to top button