Kljub sodobni infrastrukturi in občasnim ukrepom za izboljšanje razmer koprski zapor še naprej odseva globoko zakoreninjeno krizo slovenske kaznovalne politike. Prezasedenost in kronična kadrovska podhranjenost, ki pestita zapor od samega začetka delovanja v sodobni stavbi leta 2004, ostajata nespremenjeni, pri čemer na obzorju ni videti dolgoročnih rešitev. V oktobru je delegacija Evropskega odbora za preprečevanje mučenja (CPT) med obiskom Slovenije opozorila na perečo situacijo prezasedenosti v zaporih in pozvala k iskanju dolgoročnih rešitev. CPT je že v preteklih poročilih opozarjal na težave v slovenskih zaporih, kot so prezasedenost, pomanjkanje osebja in neustrezni bivalni pogoji.
Število zapornikov se veča
Slovenija se na področju zaporskega sistema sooča s podobnimi izzivi kot druge evropske države. Vendar pa nekatere države, kot sta Norveška in Nizozemska, uspešno uvajajo alternativne oblike kaznovanja, kot so programi rehabilitacije in družbeno koristno delo, kar zmanjšuje stopnjo ponovnega prestopništva in razbremenjuje zaporniški sistem.
Januarja lani je v Sloveniji zaporno kazen prestajalo 1449 oseb, kar predstavlja 69 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Po podatkih letnega poročila raziskovalne skupine SPACE z Univerze v Lozani to Slovenijo uvršča med države z najnižjim deležem zapornikov med članicami Sveta Evrope. Povprečno število zapornikov v teh državah znaša 103,2 na 100.000 prebivalcev, pri čemer imajo najvišjo stopnjo Turčija (357) in Rusija (356). Med državami članicami EU izstopata Litva z 220 in Češka s 197 zaporniki na 100.000 prebivalcev. Slovenija se uvršča na nasprotni konec lestvice, v skupino držav s skandinavskimi, kjer je ta številka bistveno nižja. Kljub temu se je število zapornikov v Sloveniji v zadnjem desetletju povečalo za 4,8 odstotka.
Povečujejo se konflikti
Pred izgradnjo sodobne stavbe je koprski zapor deloval v frančiškanskem samostanu sv. Ane, dokler se leta 1997 v postopku denacionalizacije ni vrnil prvotnemu lastniku. Z novo stavbo, zgrajeno leta 2004, naj bi se bivalni pogoji občutno izboljšali, vendar zmore zapor sprejeti 106 zapornikov, trenutno pa je zaseden s 177 osebami. Ta presežek negativno vpliva na vsakodnevne razmere za zaprte osebe in ustvarja dodaten pritisk na osebje.
Kljub izboljšani infrastrukturi se koprski zapor še vedno sooča z izzivom prenatrpanosti, ki ustvarja neugodne bivalne pogoje. V Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper (ZPKZ) izpostavljajo, da se je v zadnjem obdobju povečalo število pripornikov, medtem ko prostorske zmogljivosti, določene s predpisi, ostajajo nespremenjene. Zaradi povečanega števila zaprtih oseb zaznavajo tudi povečanje števila nekaterih izrednih dogodkov, predvsem konfliktov med zaprtimi osebami, ki jih osebje rešuje sproti z različnimi strokovnimi pristopi.
V koprskem zaporu širitev zmogljivosti ni predvidena. Dolgoročno naj bi prezasedenost moških zaporov, vključno s koprskim, delno omilila gradnja novega ljubljanskega zapora v Dobrunjah. Drugi prostorski posegi v okviru Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) pa trenutno niso načrtovani.
»V zaporih nimamo vpliva na priliv zaprtih oseb in moramo na prestajanje kazni oziroma v pripor sprejeti vse zaprte osebe. To je povezano z različnimi težavami, ki jih rešujemo z nameščanjem zaprtih oseb v bivalne prostore, ki so sicer namenjeni manjšemu številu zaprtih oseb, s premeščanjem zaprtih oseb med zapori ter drugimi sistemskimi ukrepi,« sporočajo iz ZPKZ Koper.
Predčasna prekinitev zaporne kazni
V iskanju rešitev za prezasedenost zaporov v Sloveniji se pojavlja možnost začasne prekinitve prestajanja zaporne kazni, ki je deloma že vključena v zakonodajo. Kot so izpostavili v ZPKZ Koper, se »kazen obsojencu lahko prekine iz več razlogov, ki so na strani obsojenca in jih podrobneje opredeljuje 82. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), npr. zaradi hude bolezni, zaradi nezmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb brez tuje pomoči, zaradi varstva in vzgoje otrok v nekaterih nujnih okoliščinah in podobno«.
Z novelo je bil dodan še en razlog za začasno prekinitev prestajanja kazni – zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih. Ta ukrep je predviden kot začasna rešitev. Uvaja se tudi dodatne ukrepe, ki prispevajo k učinkovitejšemu delovanju zaporskega sistema v celoti, ne samo koprskega zavoda.
Prekinitev prestajanja zaporne kazni je mogoča, če ni varnostnih zadržkov. Ta možnost je le eden od ukrepov, ki lahko pomagajo pri začasnem sproščanju prostorskih zmogljivosti zavodov, še posebej, kadar URSIKS nima vpliva na povečan dotok zaprtih oseb. V ZPKZ Koper ta ukrep še ni bil uporabljen, saj večino zaprtih oseb sestavljajo priporniki, pri katerih zaradi varnostnih tveganj prekinitev kazni ni mogoča.
Različni oddelki in prilagojene sobe
Koprski zapor sodi med novejše zapore v Sloveniji in vključuje zaprti, polodprti ter odprti oddelek za obsojence, poleg tega pa tudi oddelek za pripor. »Zaprte osebe so nastanjene v enoposteljnih, dvoposteljnih in troposteljnih sobah.«
Objekti na vseh trinajstih lokacijah zaporov v Sloveniji so redno vzdrževani v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. »Poleg bivalnih prostorov, ki vključujejo sanitarije z dostopom do pitne vode, imajo zaprte osebe na voljo še skupne dnevne prostore s čajno kuhinjo, jedilnico, delavnice, sprejemne prostore, prostore za obiske, prostor za duhovno oskrbo, več manjših sob za rekreacijo, telovadnico, notranja sprehajališča, zunanje športno igrišče, prostore za izobraževanje in druge prostočasne dejavnosti, knjižnico ter splošno in zobozdravstveno ambulanto.«
Kadrovska podhranjenost
Poleg prezasedenosti predstavlja pereč problem tudi kadrovska podhranjenost. Prezasedenost vpliva na vse vidike življenja in dela v zaporu ter omejuje kadrovske zmožnosti. »Zapori na priliv zaprtih oseb nimamo vpliva in smo dolžni sprejeti vsako zaprto osebo, kar pa z omejenimi kadrovskimi viri predstavlja številne izzive.« URSIKS skuša prezasedenost reševati predvsem z nameščanjem zaprtih oseb iz bolj polnih zavodov v manj zasedene.
Na konferenci sindikata Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij so prav tako izpostavili nevzdržne razmere v slovenskih zaporih, ki jih povzroča naraščajoče pomanjkanje pravosodnih policistov in prenatrpanost zaporov. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je opozoril, da so zapori zaradi kadrovske podhranjenosti in slabe plače pravosodnih policistov vse bolj preobremenjeni, kar slabo vpliva na varnost ter na fizično in psihično stanje zaposlenih. Policisti so prisiljeni opravljati več kot 200 nadur letno, pogosto brez zadostnega počitka in socialnega življenja.
Duševno zdravje zapornikov
Prezasedenost slovenskih zaporov, tudi koprskega, pomembno vpliva na duševno zdravje zapornikov. Raziskavi, ki sta jih opravili Vita Poštuvan z Univerze na Primorskem in Tanja Madjar iz Zavoda za prestajanje kazni Maribor, sta pokazali, da je prenapolnjenost ena glavnih težav slovenskih zaporov. Ta prispeva k slabšanju duševnega zdravja zapornikov in povečuje tveganje za resne posledice, kot so duševne motnje in samomori.
Študije kažejo, da imajo zaporniki pogosteje težave z duševnim zdravjem kot splošna populacija. Samomori, ki so v zaporih vodilni vzrok smrti, so med zaporniki kar dvanajstkrat pogostejši kot med širšo javnostjo, še posebej na začetku prestajanja kazni. Pomanjkanje prostora je torej resen dejavnik, ki vodi v konflikte med zaporniki in posledično negativno vpliva na duševno zdravje zapornikov.
Gradnja novega zapora
Izgradnja novega zapora v Dobrunjah v Ljubljani naj bi prinesla pomembne izboljšave tako za zaprte osebe kot za zaposlene. Z novogradnjo bi pridobili funkcionalne in energetsko učinkovite dodatne kapacitete ter prostore, ki jih na obstoječi lokaciji ni, a so ključni za izvajanje kazni zapora, pripora in nadomestnega zapora po zakonu o prekrških. Kot izpostavljajo na ZPKZ Koper »bodo z novogradnjo zagotovljeni izboljšani pogoji za bivanje in varnost zaprtih oseb, tudi funkcionalno oviranih in starejših, ki bodo omogočali ločeno bivanje za vse kategorije zaprtih oseb. Kot že izpostavljeno, novogradnja ne bo reševala zgolj preobremenjene lokacije ljubljanskega zapora, temveč bo deloma razbremenila prostorsko stisko vseh prezasedenih moških zaporov v Sloveniji. Hkrati bo prinesla izboljšanje delovnih pogojev za zaposlene, bivalnih razmer za zaprte, zagotovila možnosti kvalitetnejšega dela z zaprtimi osebami in s tem izboljšala varnost celotne družbe.«
Prezasedenost zaporov v Sloveniji, vključno s koprskim zaporom, ni zgolj težava prostorskih zmogljivosti, temveč odraz sistemskih pomanjkljivosti kazenske politike. Čeprav lahko gradnja novih kapacitet začasno razbremeni situacijo, se težave ne bodo rešile brez temeljitih sprememb v pristopu.
Jan Slapar
