Vodstvo občine Kidričevo je ta teden predstavilo urbanistično arhitekturno zasnovo nadaljnjega razvoja tega sicer ne prav starega štajerskega mesteca, ki je začelo nastajati šele z odprtjem tovarne glinice in aluminija po drugi svetovni vojni. Vpliv Plečnikovega učenca Danila Fürsta na podobo kraja skuša nadaljevati arhitekt Uroš Reiter.
Slednji je namreč s sodelavci projektne skupine Studio perspektiva in predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor pripravil projektno nalogo o tem, kako bi lahko mesto, ki ustvarja videz posebnega mesta, umeščenega v gozdno ravnino, izgledalo v prihodnje in kako z načrtovano urbanistično arhitekturno zasnovo poskrbeti za celovito podobo.
Kot pravi Reiter, so pri pripravi naloge v prvi vrsti upoštevali kakovost bivanja in simbiozo mesta z naravo ter upoštevanje nekaterih obstoječih kakovostnih arhitekturnih rešitev še iz obdobja arhitekta Fursta. Te so lahko po njegovem dober primer za današnji čas, saj moderna stanovanjska gradnja ni kos razmišljanju takratnih arhitektov.
“Če želimo načrtovati prihodnost, moramo poznati tudi sedanjost in preteklost,” je dejal Reiter, ki je med idejami za prihodnost omenil natančno razdelana območja prihodnjega središča mesta z avenijo od občinske zgradbe do trga, območja za stanovanjsko gradnjo večstanovanjskih objektov ter območja za gradnjo stanovanj manjše gostote v naravnem okolju. Hkrati je okaral nekatere sodobnejše gradnje, ki niso upoštevale celotne arhitekturne podobe mesta.
Nad predstavljenim je bil navdušen kidričevski župan Anton Leskovar, ki je dejal, da je tudi prvotna zasnova mesta predvidevala neprimerno večji obseg mesta, kot je bil do danes dejansko zgrajen. Zato so se na občini odločili podobo mesta nadgraditi.
“Kidričevo je lepo naselje z odlično lego ob avtocestnem križu. Mesto je že danes zgrajeno tako, da lahko gredo ljudje povsod peš, saj so tako šole, zdravstveni dom, trgovine in vse ostalo na dosegu roke,” je poudaril Leskovar.
Ob tem je priznal, da se pomembnosti urbanističnega načrtovanja morda doslej niso v celoti zavedali, saj so k njim v preteklosti prihajali različni zainteresirani vlagatelji v želji po gradnji dodatnih stanovanjskih zmogljivosti, na občini pa so sledili njihovim željam.
Takrat so bili na občini razočarani, da jim spomeniški varuhi marsikakšnega projekta niso dovolili izvesti, zdaj pa je župan direktorju mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine Srečku Štajnbaherju in njegovim sodelavcem za to zahvaljuje. “Dejansko bi naredili veliko škodo, če bi naredili tako, kot smo si takrat zamislili glede širitve,” je povedal Leskovar.
Predstavljene načrte je označil kot moderno zasnovo, ki je ob pravi volji kljub verjetno velikemu finančnemu zalogaju uresničljiva. Zaveda se, da vsega ne bodo mogli uresničiti v petih ali desetih letih, imajo pa pripravljen načrt za naprej, ki ga bodo odslej lahko predstavljali investitorjem v stanovanjsko gradnjo in gradnjo za oskrbo starejših.
Po besedah direktorja mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine Štajnbaherja marsikdaj delujejo konservativno, a pogosto stvari v pogovorih s predstavniki lokalnih skupnosti nato le postavijo na pravo mesto. Pri tem je še posebej vesel, da se je občina pred leti odločila obnoviti dvorec Strnišče, kjer danes deluje, saj se je ta objekt zdaj izkazal kot dominanten v prostoru.
“Predvsem nas je skrbelo, kaj bo nastalo na južnem delu ob železnici, ki je del zavarovanega in relativno praznega območja in doslej brez vizije, zato smo predlaganih rešitev veseli,” je dejal Štajnbaher.
Reiter je dodal, da gre šele za prvo etapo, zdaj pa pričakujejo odziv prebivalcev. Naloga je sicer razdeljena na pet sklopov, ki jih želijo obdelati posamično, ti pa bi bili osnova za občinsko prostorsko načrtovanje. V nekaterih delih se je mogoče konkretnih projektov lotiti zelo kmalu.
