Kako so politične stranke in njihovi parcialni interesi pojedli stroko

Zadnja afera z nakupom stavbe na Litijski kaže, kako se je strankokracija zarila v vse pore naše družbe. Vsaka oblast, pa naj gre za občinsko ali državno, najprej poskrbi za svoje in zaposluje strankarske kadre ali podpornike, kjer se le da. Tako imamo na ministrstvih in drugje v javnem sektorju pester nabor ljudi različnih političnih barv, ki delujejo v korist tistih, ki so jim zaposlitev omogočili. Med njimi krožijo generalni sekretarji strank, mrežijo in zagotavljajo, da so strankarski (ali osebni) interesi na prvem mestu, čeprav včasih s sodelovanjem strank nasprotne politične orientacije. Javni interes pa postaja vse bolj utopična kategorija.

Nič drugače ni na občinski ravni. Načela, ki bi jih po zakonu in statutu morala zagotavljati občina – smotrnost, gospodarnost, strokovnost, sledljivost in načelo skrbnega ravnanja z občinskim premoženjem – ostajajo le prazne besede. Kljub napovedim nove, transparentne politike v interesu občanov, se je županu Alešu Bržanu zalomilo že prvo leto vladanja. Z imenovanjem Tamare Kozlovič za v. d. direktorice občinske uprave je pokazal, čemu daje prednost. V prvi polovici leta 2019 je bil objavljen razpis za novega direktorja, na katerega so se prijavili trije kandidati. Izbrana je bila seveda Tamara Kozlovič. Eden od kandidatov se je nad izvedbo postopka pritožil Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri vladi Republike Slovenije. Ta je sklep o izbiri razveljavila in zadevo vrnila v ponovni postopek odločanja, kar se zgodi zelo redko. In kaj so naredili na občini? Natečajna komisija je spremenila metode in merila in spet imenovala Tamaro Kozlovič. Ponovna pritožba zaradi začetka epidemije covida ni doživela epiloga. Vprašljiv postopek je obravnaval Nadzorni odbor občine, ko je Kozlovič postala poslanka Gibanja Svoboda, pa sta postopek za časopis Delo komentirala Vladimir Prebilič in Miro Haček. Prvi je dejal, da je spreminjanje pogojev med postopkom izbora milo rečeno nehigieničen, drugi pa, da ga »topotanje po sistemu, ki bi naj temeljil na visoki stopnji strokovnosti, izkušenosti in integritete javnih uslužbencev, zelo zelo žalosti«.

Tudi dogajanje v Zdravstvenem domu Koper je vzbujalo začudenje in dvom, ali je koprsko zdravstvo res dobilo najbolj kompetentnega vodjo. Igorja Hrvatina, dolgoletnega političnega sopotnika Borisa Popoviča, ki je dolgo vodil koprsko Komunalo in nekaj časa Zavod za šport, je bivši župan imenoval za v. d. direktorja Zdravstvenega doma. Ne samo, da ga je Bržan pustil na tej funkciji, vedejevstvo mu je celo podaljšal. Ko je bil konec 2020 končno le objavljen razpis za direktorja, so zakrožile  govorice, ali niso razpisni pogoji za tako pomembno delovno mesto nekoliko preveč ohlapni in posledično »nekomu pisani na kožo«.  Svet zavoda se je kljub dvema bolj kompetentnima kandidatoma odločil za Hrvatina. Takoj naslednji dan sta iz sveta izstopila člana iz Ankarana, tamkajšnji župan Gregor Strmčnik pa je ob tem izrekel pomenljive besede: »Razlike med obema občinama v standardih nedopustnosti vmešavanja politike v suvereno in samostojno delovanje organov javnih zavodov so očitno tolikšne, da sta naša predstavnika ugotovila, da v takšnem načinu delovanja, ki očitno temelji zgolj na preglasovanju, nimata kaj iskati

Člani Nadzornega odbora so se ukvarjali še z vprašanji konflikta interesov, saj je Igor Hrvatin v času prijave in ob imenovanju za polni mandat opravljal poleg funkcije direktorja družbe Bonifika d. o. o. še direktorstvo v družbah Bio-Elekt d. o. o. in Teratron d. o. o. V družbah iz dejavnosti bioplinarstva je imel poslovno razmerje in partnerstvo z odvetnikom Francijem Matozom, ki mu je zdravstveni dom v obdobju od julija 2018 do vključno oktobra 2021 izplačal 71.314,85 evrov. Matoz si je zaslužil tudi prednostno cepljenje proti covidu, zdravstveni inšpektorji pa so ugotavljali, da je vodstvo ZD že takoj na začetku cepilne kampanje proti covidu-19 orkestriralo preskakovanje vrst. 

Koprska občina je od leta 2010 brez strategije zdravstvene dejavnosti, zato ji je NO prejšnjega mandata posredoval vrsto priporočil, odgovornost za tako stanje pa pripisal tudi dolgoletnemu vodji urada za družbene dejavnosti. Župan se ni odzval, kritičnega poročila ni dal v obravnavo občinskemu svetu. So se pa odločili za gradnjo novega objekta, kot da bi lahko zidovi nadomestili pomanjkanje strategije, vizije oziroma vsebine. Igor Hrvatin je medtem začel nov mandat, njegov primer pa lepo kaže, kako dobro je mogoče vnovčiti glas v občinskem svetu. 

Dogajanje v komunalnemu podjetju Marjetica bi zahtevalo poseben članek, saj direktno vpliva na kakovost in cene storitev za občane. Najprej je bil za direktorja imenovan županov sosed Alfred Draščič, potem je začasni direktor postal nadzornik Davor Briševac (član Bržanove stranke), ki je bil kmalu potrjen za direktorja s polnim mandatom. Župan se je in se še vmešava v članstvo NS Marjetice, trenutno legitimnega organa sploh ni. Tudi poročila o vseh napakah in tveganjih NO (2021) župan ni dal v obravnavo občinskemu svetu, čeprav ta razkriva, kako je lahko prišlo do velike blamaže z nakupom sušilnice blata, pri kateri Marjetica že leto dni odplačuje kredit, teče amortizacija, naprava se stara, objekt pa še nima gradbenega dovoljenja. 
Naštevanje primerov političnega namesto strokovnega kadrovanja se tu ne konča. Treba je še vedeti, da denimo sekretar Bržanove stranke vestno »skrbi« za kandidate za člane vseh zavodov v občini, šol, gledališča, da politično predlagajo imena za volilne odbore, sodnike porotnike … 
Morda le še to, kako se »kupovanje« glasov hitro spremeni v farso. Konec leta 2021 je bila v svet zavoda OŠ Škofije kot zastopnica MOK imenovana Vlasta Vežnaver, nekdanja predsednica sveta KS Škofije in dolgoletna članica stranke Koper je naš. Leta je javno nasprotovala gradnji novega šolskega objekta, delovala proti volji krajanov, v škodo skupnosti in zdravju otrok. Krajani so bili zgroženi, občina se je zavila v molk, Vlasta Vežnaver pa je še vedno v svetu zavoda.

Barbara Verdnik

Mnenje kolumnistke se ne sklada nujno z mnenjem uredništva časopisa Megafon.

 

Back to top button