V bližini otoka Šipan je ribič ulovil za to področje novo vrsto ribe. Gre za vrsto Tetragonorus rivieri, ki živi v Atlantskem in Tihem oceanu, v Jadranskem morju pa je to prva zabeležena najdba. Riba sicer ni strupena, ni pa niti užitna. Seveda to ni osamljen primer ulova tujerodnih vrst rib.
Nenad Antolović iz dubrovniškega Inštituta za morje in obalo pravi, da je razlog v segrevanju Jadranskega morja, zaradi česar »prihajajo k nam (ob hrvaško jadransko obalo, op. a.) prek Sueškega prekopa in Gibraltarja vrste, ki imajo raje toplejša morja. V zadnjem času smo na našem območju opazili tudi plamenko, ki se prehranjuje z avtohtonimi vrstami rib, s tem pa uničuje njihove populacije, zaradi česar so te ogrožene. Poleg tega so njene bodice strupene.«
Jakov Dulčić, znanstveni svetovalec na splitskem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo poudarja, da so v zadnjih treh desetletjih zabeležili prisotnost 46 novih vrst rib v Jadranskem morju. »Ena od bolj invazivnih vrst je plamenka, ki so jo opazili pri Visu avgusta 2021 in pri Račišću na otoku Korčula avgusta letos. Širjenju plamenke botruje tudi pomanjkanje plenilcev, torej morskih psov.« Skrbi ga, ker lahko novi prišleki med ribami ogrozijo avtohtone vrste, nekatere pa so nevarne tudi za ljudi.
Zaradi segrevanja morja se lahko določene vrste rib, ki prebivajo v Sredozemskem morju, pojavijo tudi v Jadranskem akvatoriju. »Takšen primer je kamena riba, katere vbod je lahko smrtonosen,« pravi Dulčić in dodaja, da se nove vrste načeloma pojavljajo na južnem območju Jadranskega morja, »saj tam obstaja temperaturna prepreka v primerjavi s severnim delom Jadrana«. Morje na severu Jadranskega morja se namreč čez zimo bolj shladi kot na jugu, kjer ni tako velikih odstopanj.
Pojav tujih vrst je normalen
Prof. dr. Lovrenc Lipej s slovenskega Nacionalnega inštituta za biologijo pravi, da so novice o pojavu novih invazivnih vrst, ki ogrožajo populacije avtohtonih vrst, bolj kot ne senzacionalistične. Pojav plamenke v južnih predelih Sredozemskega morja je pričakovan, pravi. »Če se bo pojavila v severnem predelu morja, jo bomo pač izlovili in tako izkoreninili.« Porast tujerodnih vrst v Jadranskem morju sicer zaznavajo, ampak jih je »v slovenskem morju za zdaj zelo malo, samo štiri, v širšem Tržaškem zalivu pa nekaj vrst več«. Od teh štirih novih vrst, najdenih v slovenskem delu Jadrana, ni nobena invazivna.
Tujerodne vrste rib se v Jadranskem morju pojavljajo pogosteje, ampak se pojavijo enkrat ali dvakrat in potem nikoli več, v našem in tudi v Jadranu nasploh pa se doslej ni uveljavila še nobena tujerodna vrsta rib. Res pa je, da je takšnih nekaj vrst morskih nevretenčarjev.
Sicer Lipej trdi, da vzroka pojava tujerodnih vrst ne gre iskati v klimatskih spremembah, te so bolj pogoj za pojav tujerodnih vrst rib in ga olajšajo. »Na pojav tujerodnih vrst vpliva več faktorjev oziroma vektorjev vnosa. Prvi faktor je Sueški prekop, ki omogoča prehod tujerodnih vrst, drugi element so akvaristi, ki eksotične vrste rib spustijo kar v morje. Takšen primer smo imeli tudi v Sloveniji, ko je nekdo izpustil modro gospico, ki je med najbolj problematičnimi vrstami morskih akvarijskih rib, saj prenaša veliko bolezni in zajedavcev, zaradi česar smo jih morali poloviti.«
Tretji faktor, ki vpliva na pojav tujerodnih vrst, je Gibraltarska ožina, skozi katero prihajajo tropske vrste v Sredozemlje. Tujerodne vrste rib so povezane tudi s pomorskim prometom, saj se lahko njihova jajca ali ličinke prenašajo z balastnimi vodami v plovilih. Lipej omeni še en element in to je »drift«, torej, ko ribe sledijo določenim plovilom »bodisi iz Indijskega ali Atlantskega oceana«. Lipej nadalje pravi, da predstavlja severni del Jadrana za obstoj tujerodnih vrst problem, ker temperatura morja pozimi pogosto pade pogosto pod deset stopinj Celzija, kar »tem vrstam rib enostavno ne ustreza«.
Večji problem po njegovem mnenju predstavlja tropikalizacija, to je pojav širjenja toploljubnih organizmov iz južnega Sredozemskega morja proti severnim predelom zaradi segrevanja vodnih mas. Ne gre za tujerodne vrste, ampak za vrste, ki so toploljubne in jih zaradi višjih temperatur lahko srečujemo tudi v naših krajih. To pomeni, da je v prihodnosti moč pričakovati večjo intenziteto pojava vrst, povezanih s tropikalizacijo, vendar bo to, po Lipejevih besedah, potekalo sorazmerno počasi.
V severnem delu Jadranskega morja tako zaenkrat nevarnih rib za človekovo zdravje ni, pravi Lipej, drži pa, da sta plamenka in srebrnoproga napihovalka ribi, ki sta se pričeli pojavljati v južnejših predelih Jadranskega morja in sta nevarni, če jih zaužijemo. Obe vrsti lahko predstavljata nevarnost za domorodne vrste, ampak jih je možno z lovom izkoreniniti.
Ribji fond je ogrožen zaradi prekomernega ulova
Obstoj avtohtone ribje populacije pa po besedah Alena Solda, profesorja na Oddelku za morske študije Univerze v Splitu, bolj kot tujerodne vrste rib ogrožajo precej radikalne podnebne spremembe in prekomeren ulov. Zaradi prekomernega ulova je Evropska unija zahtevala drastično zmanjšanje ulova, ki pa ne deluje. Zato predlaga popolno prepoved ribolova v hrvaškem gospodarskem pasu, »ker je to eno glavnih drstišč modre ribe v Jadranu«.
Jan Bednarik
