Istrskega kulturnega centra ne bo

Mnogi so se že veselili obetajoče kulturne oaze v Izoli, in sicer izgradnje Istrskega kulturnega centra Izola, a je nedavno prišla v javnost novica, da na izolski občini zaenkrat opuščajo načrte za gradnjo centra. 

»Ideja o Istrskem kulturnem centru je nastala, ko so vse istrske občine skupaj kandidirale za Evropsko prestolnico kulture 2025 in bi ta projekt skupaj z državo menda tudi financirale,« je dejal sedanji župan Izole Milan Bogatič. V mestu so želeli vzpostaviti kulturni center, ki bi spodbujal ustvarjanje, prispeval k povezovanju generacij in odpravil funkcionalno in socialno degradacijo na tem območju ter bil oblikovan tako, da bi vzpostavljal harmonično povezavo z okolico, tudi z morjem, in bi vključeval promenado. 

Izolska občina je leta 2022 v času mandata prejšnjega župana Danila Markočiča, v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala celo natečaj za izbiro najprimernejše rešitve za Istrski kulturni center Izola, kamor je prispelo dvanajst elaboratov, torej izčrpnih, strokovno dokumentiranih spisov na omenjeno temo. »Zmagovalna rešitev, delo arhitekturnega biroja Ark Arhitektura Krušec d. o. o., s svojo zasnovo, po mnenju komisije zelo premišljeno in uspešno odgovori na vse ključne cilje natečajne naloge, saj predstavlja programsko, tehnološko ter funkcionalno celovit odgovor na specifiko lokacije, tako v smislu urbanistične in arhitekturne kot tudi krajinsko arhitekturne zasnove. Rešitev gradi na identiteti, z upoštevanjem lokalnih vrednot obstoječega prostora, z nadgradnjo v sodobni reinterpretaciji pomena in podobe kulturnega centra. Zmagovalna zasnova izkazuje potenciale sodobnega kulturnega centra širše skupnosti, ki vabi, gosti in se prilagaja spremenljivim pogojem časa. Stavba je kraj družbenega vozlišča, ki s svojo zasnovo vzpostavlja stik z morjem in horizontom,« je zmagovalni projekt takrat opisala občina.

Istrski kulturni center Izola naj bi imel zunanji prireditveni prostor, zunanje površine in park ob Dantejevi ulici. Prav tako so takrat izdali idejni natečaj za urejanje razširjenega območja jugovzhodno od mestnega središča, imenovano IPA3, katerega osrednji del bo kompleks kulturnega centra. »S širitvijo mestnega središča na območje urejanja IPA3 (nekdanji Riba in Mala oprema) ter IPA4 (nekdanja tovarna Argo) bo degradirano območje preoblikovano v novo kulturno četrt, ki bo obenem povezovala obalno promenado s stanovanjskimi predeli na vzhodu ter mestno središče s turistično-rekreacijskim območjem na jugu,« so leta 2022 zapisali na občinski spletni strani.

V teoriji se to sliši obetavno in izolsko kulturno dogajanje bi s tem zagotovo obogatelo. A kakor v mnogo primerih, so tudi tokrat problem finance. In ravno to je zaustavilo realizacijo izgradnje Istrskega kulturnega centra Izola. »Proračun Občine Izola ne prenese finančne naložbe v izgradnjo tako dragega kulturnega centra, kot so si ga pred koncem prejšnjega mandata zamislili tisti, ki so bili v komisiji, ki je izbrala natečajni projekt. Ta je bil leta 2021 ovrednoten na skoraj dvajset milijonov evrov, ne upoštevaje, da v ta znesek ni vključen nakup dodatnih zemljišč, na katerih bi stal center, v višini več kot sedem milijonov evrov. Parceli sta v zasebni lasti in bi ju bilo treba odkupiti. Če upoštevamo še inflacijo, lahko brez zadržkov rečem, da bi za tak kulturni center morali odšteti vsaj trideset milijonov,« je dejal župan Izole Milan Bogatič. Kaj se bo zgodilo s kupljenim območjem, kjer naj bi stal Istrski kulturni center, bo dorekel Občinski prostorski načrt, ki ga mora občina sprejeti do konca leta. Občina torej takšne naložbe sama ne zmore izpeljati.

Trenutnemu kulturnemu dogajanju v Izoli daje prostor za realizacijo predvsem Kulturni dom Izola, ki pa stoji v stavbi iz leta 1911 in potrebuje rekonstrukcijo, česar se na občini zavedajo. »To pa ne pomeni, da Izola ne potrebuje rešitve za več desetletij stara vprašanja, kaj in kako z gradnjo novega oziroma rekonstrukcijo sedanjega kulturnega doma. O tem se bomo v tem mandatu resno pogovorili z vsemi akterji in poiskali sprejemljivo ter finančno vzdržno rešitev,« je še dodal Bogatič. 

Izolska občina na mnenje o kulturnem stanju v Izoli sicer pravi, da dogajanje je. »Skladno z lokalnim programom kulture do leta 2025 izolska občina skrbi za razvoj kulture in umetnosti z zagotavljanjem stabilnih pogojev za delovanje javnih zavodov, nevladnih kulturnih organizacij, kulturnih društev italijanske narodne skupnosti in ljubiteljskih kulturnih društev. Velik poudarek je na kulturnih dogodkih, ki so povezani s tradicijo mesta in podeželja. Posebno skrb namenjamo tudi obnovi objektov kulturne dediščine, v katerih se izvajajo kulturne dejavnosti. V preteklih letih je bila tako obnove deležna palača Besenghi degli Ughi, v letošnjem letu se pričenja obnova Podestatove palače,« so odgovorili. 

Pri tem, da je projekt Istrskega centra padel v vodo, sicer ne gre le za izgubo arhitekturnega projekta, ampak tudi za izgubo prostora, kjer bi se lahko spletle vezi med posamezniki in skupnostjo, kjer bi umetnost lahko odigrala svojo vlogo v obogatitvi vsakdanjega življenja.

Ana Zupan

Back to top button