Grafist izgubil tožbo proti Megafonu

Okrožno sodišče v Kopru je s sodbo pritrdilo pisanju Megafona

Pisal sem že o tem, da Grafist serijsko vlaga tožbe, s katerimi poskuša ustaviti nadaljevanje objavljanja naše novinarske raziskave o koprski gradbeni hobotnici z nekdanjim županom Popovičem na čelu. Pred nekaj dnevi je Okrožno sodišče v Kopru izdalo kar 29 strani obsežno prvostopenjsko sodbo (I Pg 211/2022), s katero je pritrdilo našim objavam o koruptivnosti in netransparentnosti določenih nepremičninskih poslov med Mestno občino Koper iz časov županovanja Borisa Popoviča in družbo Grafist.

Pri Grafistu zagotovo najbolje vedo, kako so dejansko prišli do številnih občinskih nepremičnin v Kopru pod nerazumno ugodnimi in včasih kar nezakonitimi pogoji, a sodišča niso uspeli prepričati, da je to potekalo kako drugače kot na način, ki smo ga opisali v Megafonu. Naj spomnim: pisali smo o tem, kako je nekdanji župan Popovič prodal občinsko zazidalno zemljišče Levji Grad podjetju Grafist z neposredno pogodbo po najnižji teoretično možni ceni, ne da bi se poskusil pogajati za višjo ceno, v razmerah, ko zakon izrecno nalaga izvedbo pogajanj. Kot da to ni bilo dovolj, je nato občina Grafistu odobrila časovno neomejen odlog plačila. Grafist je torej brez denarja uspel ekskluzivno kupiti poldrugi hektar veliko občinsko zemljišče sredi Kopra in očitno šele po sumljivem nakupu ugotovil, da nima denarja, s katerim bi poravnal kupnino. A to ni bil njihov edini nakup s prazno blagajno – tako je vsaj v primerih Libertas in Solis nekdanji župan Popovič omogočil Grafistu plačilo kupnine za občinske nepremičnine s kompenzacijo računov za dela, ki naj bi jih Grafist opravil za občino. Seveda smo pisali tudi o tem, da je Nadzorni odbor občine Koper junija 2022 ugotovil, da za del teh domnevno opravljenih del ni moč potrditi ali so bila opravljena in v kolikšnem obsegu.

Sodišče se je spustilo v podrobno analizo našega pisanja in dokazov, na katerem so bili članki zasnovani, tako da ni imelo težav z ugotovitvijo, da so posli med Grafistom in Mestno občino Koper potekali na netransparenten način, v sumljivih okoliščinah in pogosto kar evidentno nezakonito. Tako večinski lastnik Grafista, Anto Guberac, kot tudi Boris Popovič, nista uspela pojasniti, zakaj sta Mestna občina Koper in Grafist pri prodaji zemljišča na območju Levji grad dovolila časovno neomejen odlog plačila Grafistu, istočasno pa izdali zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastnine Grafista, še preden je ta plačal kupnino. Takšnih ugodnosti niso bili deležni drugi dražitelji in niso bile v nobenem razpisu, temveč so bile izven razpisnih pravil dogovorjene med MOK in Grafistom. 

Omenjena sodba je velik del pozornosti namenila primeru Solis. Kot neproblematične so se izkazale naše ugotovitve o spornih kompenzacijah, neustreznih in nezakonitih prodajah, s posebnim poudarkom na skriti prodaji prek Aneksa 5 h koncesijski pogodbi in nato še istega dne izvedeni preprodaji Grafistu. Budnemu očesu sodnice ni ušla niti podrobnost, da so akterji morali vedeti, da je prodaja Solisa podjetju Grafist, s Primorjem kot vmesnim členom, sporna tudi zato, ker je bila podpisana manj kot eno leto pred stečajem Primorja – kajti nekdanji župan Popovič je šele naknadno, s posebnim sporazumom, poskrbel za to, da Solis ni končal v stečajni masi Primorja – ampak pri Grafistu. Anto Guberac je na sodišču arogantno in z občutkom, da mu nihče ne more ničesar dokazati, celo trdil, da so se njegove pretekle trditve, da ima partnerja (ki ga nikoli ni razkril) nanašale na konja (dobesedno »partner Grafista je konj iz bosanske Gradiške«), kar seveda sodišča ni moglo prepričati. 

 

Izsek iz transkripta pričanja, kjer Anto Guberac trdi, da je partner Grafista konj iz bosanske Gradiške: 

Sodišča prav tako niso prepričale navedbe Grafista, da ni izkoriščal vplivov in povezav z Mestno občino Koper in takratnim županom Popovičem, ko je v sumljivih okoliščinah pridobival občinska zemljišča v svojo last. 

Vsega tega sodišče ni ugotavljalo samo na podlagi izpovedi številnih prič – seznam prič je obsegal tako nekdanje vodilne občinske uslužbence, akterje gradbene hobotnice, z nekdanjim županom Popovičem vred, kot tudi direktorja in urednika Megafona – temveč je skrbno proučilo tudi listinsko dokumentacijo in druge dokaze. 

Omenjena prvostopenjska sodba je sicer kar pomembna za Megafon – predstavlja nesporen dokaz, da se splača vztrajati z razkrivanjem spornih poslov, ki so pomembno prispevali k ustvarjanju perečega stanovanjskega problema v Kopru. In to kljub vsem pritiskom, ki smo jih bili deležni s strani različnih akterjev gradbene hobotnice. Tudi lanskoletno poročilo nadzornega odbora MO Koper, ki je ugotovil več kot dvajsetmilijonsko oškodovanje občine samo v projektu Solis, ugotavlja podobno, kot je ugotovilo sodišče.

Toda opogumljeni s preteklimi izkušnjami, ko so akterji hobotnice lahko nekaznovano počeli v Kopru praktično vse kar so želeli – ali pa morda v skrajnem obupu utapljajočega, ki se prijema za vsako še tako tanko bilko, da bi se rešil – so pri Grafistu vložili tožbo zoper Megafon, s katero so praktično želeli od sodišča dobiti papir, na katerem bi pisalo, da so posli med  nekdanjim županom Popovičem in Grafistom legalni in legitimni ter, da pri Megafonu lažemo. Namesto tega so od sodišča prejeli sodbo v kateri piše, da so bili posli med Grafistom in MO Koper za časa Popoviča nezakoniti, koruptivni, netransparentni ter izvedeni v sumljivih okoliščinah. 

Ne glede na to ali so se za to predrzno tožbo pri Grafistu odločili zaradi brezsramnosti ali zgolj iz obupa, to niti ni tako pomembno. Pomembno je predvsem to, da je sodišče jasno zarisalo črto, ki sprejemljivo loči od nesprejemljivega: tudi, če je sprejemljivo to, da se nekdo izogne kazni za vse kar je zagrešil in pri tem neupravičeno zasluži desetine milijonov evrov na račun oškodovanja občine ter s tem tudi njenih občanov, nikakor ne more računati na to, da mu bo sodišče pomagalo utišati tiste, ki javnost opominjajo na vse nezakonitosti in oškodovanja, ki so jih zagrešili. 

Po tem, ko je Popovič pred petimi leti izgubil volitve proti kandidatu, ki je napovedal preiskavo oškodovanja občine s spornimi prodajami in kazenski pregon odgovornih, je zanimivo, da je prva sodba, ki potrjuje sodelovanje Grafista, Popoviča in ostalih pri oškodovanju občine, ugledala luč sveta kot zanje obremenilna sodba v tožbi, ki so jo vložili sami. Morda bodo podučeni s to izkušnjo pri Grafistu kar sami – ne da bi čakali, da to stori občina – predlagali sodišču naj ugotovi pravno ničnost teh spornih poslov. To bi bilo nenazadnje v skladu z aroganco, s katero so se pri Grafistu odločili tudi v tem primeru od sodišča zahtevati, naj poda sodbo o njihovih ravnanjih v razmerah, ko so tudi sami dobro vedeli, da so bile nezakonite, netransparentne in koruptivne. 

Željko Urumović

Back to top button