V civilni iniciativi Gibanje za Izolo so zadovoljni z izidom referenduma, na katerem so občani Izole zavrnili občinski prostorski načrt (OPN). Menijo, da so tako Izolani dobili novo priložnost za boljši OPN. Veljavni namreč predvideva pretirano pozidavo, tudi najboljših kmetijskih zemljišč, je za STA danes dejala članica gibanja Novka Jenko.
Občina Izola se na prošnjo STA za odziv na izid referenduma še ni odzvala, župan Markočič pa je za 12. uro napovedal izjavo za medije.
“Na predlagani OPN je bilo danih preko 270 pripomb, samo z naše strani 33 tehtnih in ne parcialnih pripomb, pa ni bila nobena upoštevana,” je povedala Jenkova. Kot je dodala, bodo od izolske občine zdaj zahtevali, naj končno z anketo povpraša občane, kaj si resnično želijo in kaj potrebujejo.
“Dve leti smo poskušali občini pojasniti, naj nehajo slediti kapitalu in poslušajo, kaj ljudje rabimo, naj ne spreminjajo najbolj rodovitne zemlje v stavbna zemljišča, naj načrtujejo lokacije za neprofitna stanovanja, saj Izola počasi postaja vikendaško naselje,” je še dejala.
OPN je izolski občinski svet potrdil lani julija. Kot so tedaj navedli na izolski občini, gre za prvi celovit prostorski načrt, ki skladno z novo zakonodajo določa namensko rabo celotne občine in daje možnost njenemu nadaljnjemu prostorskemu razvoju.
Že kmalu po uveljavitvi prostorskega načrta pa so v civilni iniciativi Gibanje za Izolo sprožili pobudo za referendum o OPN. Novembra so predali tudi 952 overjenih podpisov, s katerimi so sprožili postopke za izvedbo referendum.
Občina se ni aktivno vključila v predreferendumsko kampanjo, so pa na občini pred tem povedali, da je bil osnutek OPN na vpogled skoraj pet mesecev in je občinski svet o njem odločal trikrat. S sprejetjem prostorskega načrta bi na območje tovarne Argo in Male opreme med drugim umestili nov kulturni center, prostor pa ne bo namenjen stanovanjski gradnji, so zatrdili.
Kot so dodali takrat na občini, bi prostorski načrt omogočil tudi dograjevanje izolske bolnišnice in celovito uredil ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti. Poleg tega so dosegli dogovor z imetniki pomožnih kmetijskih objektov oz. kažet, da bodo te za velike kmetijske pridelovalce lahko večje kot doslej.
Proti uveljavitvi odloka je po končnih neuradnih rezultatih glasovalo 3062 volivcev oz. dobrih 72 odstotkov, za pa 1169 oz. slabih 28 odstotkov. Volilna udeležba je bila 31,56-odstotna, s čimer je bil presežen tudi 20-odstotni kvorum, potreben za veljavnost izida. V neuradne rezultate niso všteti glasovi po pošti, ki pa izida referenduma ne bodo spremenili, saj se je predčasnega glasovanja udeležilo 243 volivcev.
