Fašistični pozdrav ni kazniv

Na začetku letošnjega leta se je na neofašističnem shodu v Rimu zgodil incident, na katerem je več sto udeležencev shoda trikrat dvignilo desnico v fašističen pozdrav. 

Množica v črno oblečenih se je zbrala na vsakoletni spominski slovesnosti pred nekdanjim poslopjem neofašističnega gibanja Movimento Sociale Italiano (MSI) ob obletnici tako imenovanega pokola Acca Larentia, ko so levičarski teroristi 7. januarja 1978 ustrelili dva mlada neofašista. Kasneje je poškodbam podlegel še tretji, ki ga je sicer v nasilnih protestih ustrelil pripadnik policije. 

Iz posnetkov, ki so zaokrožili po svetovnem spletu in so jih med drugimi objavili tudi italijanski mediji, je videti večjo skupino ljudi, ki se na poziv: »Za padle tovariše!« odziva z vzklikom »Prisotni!«, ob tem pa dviguje desnico v pozdrav. Po treh ponovitvah se je skupina nostalgikov nekdanjega fašističnega režima razšla, povzročila pa splošno razburjenje in spodbudila razpravo v Evropskem parlamentu o vzponu fašizma. 

Gesto, imenovano tudi rimski pozdrav (Saluto romano), je nemudoma obsodila vodja levosredinske opozicijske demokratske stranke Elly Schlein. Poudarila je, da je pozdrav, ki ga je izvedla množica, nesprejemljiv in da bi morali neofašistične organizacije v skladu z ustavo razpustiti. Odzvali so se tudi drugi politiki, tudi tisti desne provenience, ni pa se oglasila premierka Giorgia Meloni iz skrajno desne stranke Bratje Italije, ki je pravzaprav naslednica MSI.

Sam dogodek je doživel tudi odziv v Evropskem parlamentu z razpravo o vzponu neofašizma, kjer so politične skupine socialistov in demokratov, levice, liberalcev in zelenih obsodile (zgovorni) molk italijanske premierke. Pričakovano so drugačne note ubrali evropski konservativci in socialisti, konkretneje Nicola Procaccini, ki je tudi član premierkine stranke in ki je levici očital, da so salonski protifašisti. Po njegovo je »rimski pozdrav« zgolj groteskna gesta, izpraznjena političnega pomena, potemtakem neproblematična. Carlo Fidanza, tudi član stranke Bratje Italije, je šel še dlje in v imenu skupine Evropskih konservativcev in socialistov poudaril, da v Italiji dejansko nevarnost javnemu redu predstavlja islamski radikalizem in skrajna levica. (sic!)

Odločitev vrhovnega sodišča

Le dva dni po razpravi je italijansko vrhovno sodišče odločilo, da je fašistični pozdrav kaznivo dejanje le v primeru ogrožanja javnega reda in če pomeni poskus obujanja prepovedane fašistične stranke. Kar pomeni, da pozdrav z dvignjeno desnico ni kazniv, če se izvaja na spominskih dogodkih, kot je bil omenjeni. Kasacijsko oziroma vrhovno sodišče je sicer razsojalo v primeru osmih neofašistov, ki so uporabili ta pozdrav na spominski slovesnosti v Milanu. Razsodilo je, sledeč 5. členu zakona Scelba iz leta 1952, da so rituali, pri katerih udeleženci neofašističnih zborovanj odgovorijo s »Prisoten!« in z rimskim pozdravom, kazniva dejanja, saj spominjajo na geste, ki so značilne za fašistično stranko, a kaj, ko po taistem zakonu niso kazniva na spominskih slovesnostih, če ni dokazano, da imajo te osebe namen ponovno obuditi fašistične stranke. 

Tako imenovani rimski pozdrav v resnici nima nobene povezave z antičnim Rimom, ampak je sfabriciran mit. Nikjer ne obstajajo podatki in tega ne potrjujejo ne slike ne kipi, da bi v starem Rimu pozdravljali z iztegnjeno desnico. Prepričanje o obstoju takšnega pozdrava je nastalo še pred pojavom fašizma, ki ga je le prevzel, nakar se je razširil na druga podobna militantna gibanja. Sicer pa je osnova za to napačno prepričanje slika francoskega slikarja Jacquesa-Louisa Davida, Prisega Horacijev, ki je nastala leta 1748 v Rimu. 

Obstaja še en zakon iz leta 1993, ki sankcionira diskriminacijo in nasilje na rasni, etnični, nacionalni ali verski osnovi, imenovan zakon Mancino. Po tem zakonu je fašistični pozdrav lahko kazniv, ampak le, ko pomeni konkretno nevarnost za javni red in mir, kar po oceni profesorja ustavnega prava Giulia Vigevanija pomeni, da bo sodni pregon fašističnega pozdrava še naprej problematičen. 

Zborovanja v črno oblečenih z dvignjenimi desnicami torej so kazniva, ker spominjajo na fašistične manifestacije, kot je to opredeljeno v zakonu Scelba, a le, če se to ne dogaja na spominskih slovesnostih, in le, če je dokazljivo, da imajo ti udeleženci tudi dejanski namen ustanoviti fašistično stranko. 

Leta 2017 je bil sicer v parlamentarno proceduro vložen predlog zakona Fiano (Legge Fiano), ki bolj konkretizira kazniva dejanja in izrecno sankcionira propagando fašizma in nacizma ter dopolnjuje splošnejši zakon Scelba. Zakon je bil tudi že potrjen v spodnjem domu novembra istega leta in bil posredovan v obravnavo pristojnemu senatu. Od takrat dalje pa stoji in je glede na trenutna razmerja moči znotraj parlamenta brezpredmeten. Verjetno bo tako ostalo tudi do nadaljnjega. Nenazadnje ni toliko problem v sami zakonodaji, ki v primerjavi z drugimi evropskimi državami ni tako pomanjkljivo zapisana, kot bi pričakovali, ampak gre bolj za sodno prakso, ki je obveljala v zvezi z obsodbami fašizma oziroma simboliko dvignjene desnice. Edini način za spremembo le-te pa je skozi zakonodajni postopek. 

Jan Bednarik

Back to top button