Nekateri se na študij odpravijo v tujino, drugi ostanejo doma, tretji pa izberejo srednjo pot in jo mahnejo »le« čez »lokalno mejo«. Tako je recimo z zamejskimi študenti in študentkami, ki študirajo na Pedagoški fakulteti v Kopru, kjer jih je trenutno vpisanih 74, prevladujejo pa študentke. A po končanem študiju, ko si večina želi najti zaposlitev, se lahko zaplete, če se želijo študenti vzgojnih ved iz Slovenije zaposliti na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji, saj jim tam diplome iz Slovenije nočejo priznati. Te teme so se poleg perečega vprašanja pomanjkanja učiteljev dotaknili na tiskovni konferenci ob petdeseti obletnici delovanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Glavno vprašanje je bilo torej priznavanje v Sloveniji pridobljenih akademskih naslovov v Italiji, pri čemer gre izključno za priznavanje strokovnega naziva učitelja.
Maja lani se je Sindikat slovenske šole srečal z vodjo Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Igorjem Giacominijem na temo pristojnosti Urada za slovenske šole glede priznavanja tujih študijskih naslovov. Giacomini je takrat poudaril, da bi se morali srečati predstavniki univerz iz Slovenije in Italije ter se skupaj dogovoriti, kako pomagati študentom glede uveljavljanja akademskih naslovov. Od leta 2022 so namreč v Italiji za priznavanje akademskih naslovov, pridobljenih v tujini, pristojne univerze in ne več Deželni šolski urad. Zaradi razlik med slovenskimi in italijanskimi univerzitetnimi programi morajo študenti za priznanje naziva v Italiji pogosto opraviti veliko dodatnih izpitov.
»Z Univerzo v Trstu imamo lepe povezave, tudi njihov predstojnik je že večkrat prišel v Koper. Pogovarjali smo se, da bi naredili ’double degree’ [op. a. dvojne diplome],« je na novembrski konferenci za novinarje lani razkrila dekanja Mara Cotič. Programi dvojnih diplom študentom omogočajo, da z enim študijem pridobijo dve diplomi, običajno na dveh različnih univerzah v dveh državah. Tako bi lahko študenti, ki obiskujejo programe enovitega magistrskega študija predšolske in osnovnošolske vzgoje na Fakulteti za humanistične študije Univerze v Trstu, kjer se nekateri predmeti izvajajo v slovenskem jeziku, peto leto študija opravili na Pedagoški fakulteti v Kopru. Njihovi vrstniki iz Slovenije pa bi istočasno obiskovali predavanja v Trstu. Študentje bi s tem dobili dva strokovna naziva – enega v Sloveniji in drugega v Italiji. To bi bodočim učiteljicam in učiteljem omogočilo hitrejšo pot do stalne zaposlitve v italijanskih vrtcih, osnovnih šolah in nižjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, rešilo bi tudi problem opravljanja dodatnih izpitov. Ker pa so s tržaškim programom začeli šele leta 2022, ta rešitev ostaja še v povojih, saj bo prva generacija študij končala v akademskem letu 2026/2027.
Z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so glede vprašanja dvojnih diplom sporočili, da v slovenskem visokošolskem sistemu teh ni, prav tako njihova uvedba ni predvidena v predlogu novega Zakona o visokem šolstvu: »Slovenija v skladu s cilji Strategije internacionalizacije visokega šolstva in znanosti do 2030 podpira oblikovanje skupnih študijskih programov v evropskem prostoru kot mehanizem spodbujanja mednarodnega, transnacionalnega, sodelovanja. Oblikovanje skupnih programov oziroma med-univerzitetno sodelovanje je sodelovanje med visokošolskimi zavodi, v katere ministrstvo ne posega. Univerza na Primorskem bo morala izvedbo skupnega študijskega programa akreditirati pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), prav tako bo moral biti skupni študijski program akreditiran v Italiji.« Igor Giacomini je še poudaril, da gre za »zapletena vprašanja, pri čemer je treba upoštevati tudi delovno pravo, za priznavanje tujega naziva pa so odgovorne univerze«.
Zaradi odprtja programa predšolske in osnovnošolske vzgoje v Trstu na fakulteti v Kopru opažajo upad študentk in študentov slovenske manjšine v Italiji, saj ti raje ostajajo na fakulteti kar v najbližjem okolju. Tudi to bi rešila uvedba tako imenovanih dvojnih diplom, glede česar se na Pedagoški fakulteti pogovarjajo tudi s predstojnikom enovitega magistrskega študija predšolske in osnovnošolske vzgoje Paolom Sorziom, ki izkazuje posluh in pripravljenost na reševanje tega problema.
Kljub temu, da je pri nas na programu razrednega pouka na Pedagoški fakulteti UP uveljavljen sistem bolonjskega študija v trajanju štiri plus eno leto, torej štiri leta dodiplomskega in eno leto magistrskega študija, v Trstu pa enoviti petletni magistrski študij, to ne bi smelo povzročati težav, je še dodala dekanja.
Več o razvoju rešitve dvojne diplome pa bo znano v mesecu maju, saj bo takrat pod taktirko deželnega svetnika Marka Pisanija, ki v deželnem parlamentu Furlanije Julijske Krajine zastopa stranko Slovenska skupnost, na to temo stekla deželna konferenca.
Ana Zupan
