Konec junija je raziskovalna ekipa društva Morigenos na eni od svojih terenskih odprav naletela na delfinje truplo. Šlo je za samca velike pliskavke, edine stalne vrste delfinov, ki živi v severnem Jadranu. Predsednik društva Tilen Genov je razložil, da žival vedno pregledajo, že takoj na terenu. »Žival je bila že precej razpadla in kljub temu, da so bile poškodbe na koži vidne že takoj, je včasih težko sklepati o vzroku dokler ni opravljena celotna obdukcija.«
Po že uveljavljeni praksi je bilo truplo velike pliskavke poslano na obdukcijo na Nacionalni veterinarski inštitut . Rezultati obdukcije so potrdili prvotno domnevo. Delfin je bil ustreljen. »Obdukcija je pokazala, da je bil vzrok smrti ta, da je bila žival ustreljena. Izstrelek je vstopil v telo v levem stranskem predelu prsi, po vstopu v telo je prebil levo prsno steno, prebil obe pljučni krili in skozi desno prsno steno izstopil iz telesa. Tako, da je delfin poginil zaradi težav z dihanjem,« je še povedal Genov.
Raziskovalci društva Morigenos so tokrat prvič zabeležili primer, da bi nekdo delfina ustrelil. Ker so delfini zavarovana vrsta, gre za kaznivo dejanje, zaradi česar je bilo dejanje prijavljeno policiji.
Ni pa nujno, da je delfin svojo življenjsko pot končal v slovenskih vodah. »Truplo je bilo že precej razpadlo, kar pomeni, da je bil delfin mrtev že več dni. Tako ne moremo izključiti, da je bil ustreljen v hrvaških ali italijanskih vodah in so ga k nam naplavili morski tokovi,« zaključi predsednik društva Morigenos.
Delfini sicer veljajo za kognitivno visoko razvita bitja, sposobna čustvovanja in abstraktnega razmišljanja. Zavedajo se samih sebe, sposobni so semantike in sintakse, uporabljajo orodja in svoja znanja prenašajo na potomce. Lahko bi celo rekli, da imajo neke vrste svojo kulturo, ki jo s prenašanjem iz roda v rod ohranjajo.
Slovensko društvo za morske sesalce Morigenos, že več kot 22 let preučuje populacijo delfinov v Tržaškem zalivu in v sosednjih hrvaških in italijanskih vodah. S svojimi raziskavami ugotavljajo razširjenost in razporeditev delfinov, njihovo socialno strukturo, prehranjevalne navade, rabo habitatov in še bi lahko naštevali. Podatke pridobivajo na različne načine, temelj tega pa so namenske odprave s plovili, kjer lahko delfine spremljajo iz neposredne bližine.
Jan Bednarik
