Decembrska evforija in alkohol: praznični duh ali družbeni problem?

V Sloveniji vsak dan zaradi razlogov, izključno povezanih z alkoholom, umreta dve osebi.

December je mesec praznovanja, veselja in druženja. Praznične lučke svetijo, kozarci žvenketajo med nazdravljanjem, ulice so polne glasbe. A za številnimi prazničnimi zgodbami se skriva temnejša plat – pretirana uporaba alkohola, ki lahko pusti dolgotrajne posledice na posameznikih in družbi. Zdi se, da je v decembrskem času alkohol skoraj nepogrešljiv. Službene zabave, predbožični in novoletni večeri, družinska srečanja – vsak dogodek prinaša »obvezno« spremljavo v obliki kozarca vina, šampanjca ali žgane pijače. Med prazničnim časom so druženja in praznovanja pogostejša, kar lahko prispeva k višji porabi alkohola, čeprav je ta trend težko natančno kvantificirati prav za december v primerjavi z drugimi meseci leta.

Podatki iz raziskave vedenjskega sloga Slovencev kažejo, da večji delež odraslih pije v družabnih okoliščinah, kar velja tudi za decembrske praznike. Poleg tega se takrat poveča tveganje za epizodno prekomerno pitje alkohola, tako imenovano »binge drinking«, še posebej v kontekstu silvestrskih zabav in drugih podobnih dogodkov. Statistični podatki iz raziskav, ki spremljajo posledice pitja alkohola, pa izpostavljajo, da imajo prazniki večjo vlogo pri socialnem pritisku za pitje alkohola, kar je zaznati tudi pri mladih.


Poročilo Alkoholne politike v Sloveniji Nacionalnega inštituta za javno zdravje kaže, da zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto v povprečju umre 927 oseb. V Sloveniji vsak dan zaradi razlogov, izključno povezanih z alkoholom, umreta dve osebi. Zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, vsako leto v povprečju umre dodatnih 75 oseb. Skupaj je to najmanj 956 smrti na leto, ki bi jih lahko preprečili. Zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, je v obdobju 2004–2017 vsako leto v povprečju umrlo dodatnih 55 oseb.


Pri Generalni policijski upravi smo preverili, ali decembra beležijo več nesreč zaradi alkoholiziranosti kot v ostalem delu leta. »Glede na podatke iz preteklih let je opaziti, da se v decembru zaradi alkoholiziranih udeležencev ne zgodi več prometnih nesreč kot v poletnih mesecih. Najmanj prometnih nesreč se sicer zgodi v začetku leta in v septembru ter v oktobru,« so sporočili. V času med 16. in 31. decembrom sicer poteka nacionalna akcija Alkohol in droge, v kateri policija sodeluje s poostrenim nadzorom nad psihofizičnim stanjem voznikov v cestnem prometu. Statistika pravi, da se je v obdobju od 1. 1. do 15. 12. 2024 v Obalno-Kraški regiji zgodilo 97 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci. V teh nesrečah ni umrl noben udeleženec, 15 je bilo hudo telesno poškodovanih in 35 lahko telesno poškodovanih.  


Publikacija »Epidemiološko spremljanje porabe alkohola in izbranih zdravstvenih posledic rabe alkohola v Sloveniji v obdobju 2013-2021« navaja, da je v Sloveniji registrirana letna poraba alkohola v tem obdobju v povprečju znašala 10,45 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več. Ob tem je potrebno upoštevati, da alkoholnih pijač ne pije približno 20 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije, zato je poraba alkoholnih pijač med tistimi, ki jih pijejo, še višja.


Med prazniki pogosto povečamo vnos alkohola, kar lahko prispeva tudi k pridobivanju telesne teže, saj ta opojna substanca vsebuje 7 kalorij na gram, kar je skoraj dvakrat več kot beljakovine ali ogljikovi hidrati. Kozarec vina (150 ml) vsebuje okoli 120–130 kalorij, medtem ko ima standardno pivo (330 ml) energijsko vrednost 150–200 kalorij. Poleg tega alkohol upočasni presnovo maščob, saj dajo jetra prednost razgradnji alkohola. Prav tako lahko vpliva na hormone, ki uravnavajo apetit, kar vodi v povečano lakoto in večji vnos hrane. Uživanje alkohola pogosto spremljajo manj zdrave prehranske odločitve, kot je poseganje po mastni ali sladki hrani, kar dodatno poveča vnos kalorij.

Vlada Republike Slovenije je konec novembra potrdila Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola 2025–2026, »s ciljem zmanjšanja zdravstvenih, socialnih in ekonomskih bremen, povezanih s škodljivo rabo alkohola. Vključuje vrsto ukrepov, ki temeljijo na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije in drugih mednarodnih strategijah za celovito obravnavo te problematike«. Slovenija se je v okviru političnih zavez Svetovne zdravstvene organizacije zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala skupno porabo alkohola za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2010. Program vključuje vrsto ukrepov, med katerimi so »izboljšanje dostopnosti do preventivnih in podpornih storitev, ozaveščanje javnosti o tveganjih pitja alkohola, krepitev medsektorskega sodelovanja, vključevanje lokalnih skupnosti v izvajanje preventivnih dejavnosti«.
Pričakovanja družbe, tradicija in komercializacija praznikov igrajo veliko vlogo pri razširjanju alkoholne kulture. A morda je prišel čas, da se vprašamo, ali ne bi mogli prazničnega duha graditi drugače – z dobrimi odnosi, iskrenim smehom in morda z manj opojnih substanc. 

Ana Zupan

Back to top button