Mestna občina Koper je letos marca pričela s pripravo nove občinske celostne prometne strategije. Njen cilj je nasloviti izzive na področju prometa, ob tem pa v ospredje postaviti človekovo dobrobit.
Namen strategije naj bi bil sprememba potovalnih navad v občinah in izboljšanje pogojev za hojo, kolesarjenje, javni prevoz ter druge alternativne oblike mobilnosti, ki jih želijo spodbuditi, da bi zmanjšali obseg motornega prometa. Katja Miklič, predstavnica izvajalca projekta PNZ, d.o.o pravi, da je prometna strategija proces, v katerega želijo od samega začetka vključiti javnost. »Strategijo želimo prilagoditi posameznim segmentom prebivalstva, zato se javnost vključuje v vse fazah izdelave dokumenta, torej z delavnicami, intervjuji, sestanki, javnimi razpravami in drugimi aktivnostmi.«
Priprava celostne prometne strategije se precej razlikuje od tradicionalnega prometnega načrtovanja. »Pri tradicionalnem prometnem načrtovanju smo bili usmerjeni predvsem na avtomobile, torej na pretočnost, hitrost motornega prometa. Pri celostnem prometnem načrtovanju pa se osredotočamo na človeka, na dostopnost, na sam prostor.«
Ni pa to prva celostna strategija Mestne občine Koper , tista je bila namreč sprejeta že leta 2017. Torej, tu ne gre za novo strategijo ampak novelacijo že obstoječe. »V prejšnji strategiji so bili evidentirani določeni ukrepi in aktivnosti, ki so se izvajali oziroma se še izvajajo. Je pa v tem obdobju prišlo do novih problematik in izzivov, zaradi česar je potrebna novelacija prejšnje strategije. Glede ukrepov, ki so bili evidentirani v prejšnji strategiji in še niso bili izvedeni, bomo po preučitvi videli, ali bomo z njimi nadaljevali. Eden od ukrepov, ki je bil evidentiran v prejšnji strategiji in bo prenesen v novo strategijo, je dvigalo na Markovec,« je povedal Tadej Žilić iz občinskega urada za gospodarske javne službe MOK.
Sicer so udeleženci obeh dosedanjih javnih razprav med cilji, ki naj bi jih nova prometna strategija zasledovala, izpostavili izboljšano kakovost življenja v zeleni in povezani skupnosti, večjo varnost vseh udeležencev cestnega prometa ter vsem dostopen prometni sistem, ki omogoča socialno vključenost. Med prometnimi izzivi, s katerimi se soočajo, pa so občanke in občani med drugimi izpostavili željo po ukinitvi vinjete na hitri cesti H5 ter problematiko tranzitnega prometa v gosto naseljenih urbanih območjih.
Dokument občinske celostne prometne strategije bodo morali potrditi na občinskem svetu do marca prihodnje leto.
Jan Bednarik