Bomo ukrotili Badaševico?

Konec leta 1969 je gladina morja dosegla rekordnih 394 centimetrov po mareografski lestvici in posledično prinesla poplave. Zalilo je nižje predele Kopra ter večinski del semedelske Bonifike in Šalaro. Ponovnih obsežnejših poplav smo bili deležni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so te zahtevale evakuacijo številnih družin v Šalari. Nastanile so se v kamp prikolicah.
V naslednjih letih so poplavno ogroženost zmanjšali z zvišanjem levega brega Badaševice v Šalari in izgradnjo nove Semedelske promenade s protipoplavnim nasipom ob morju med Koprom in Semedelo, kar problema ni popolnoma rešilo. Decembra 2020 se je tako pokazalo, da so v Kopru še vedno izpostavljeni poplavni nevarnosti, ko je poplavilo osem stanovanjskih objektov v Šalari.
Mestna občina Koper je v izjavi za javnost glede zaščite pred poplavami poudarila, da je za to treba poskrbeti tudi zato, ker klimatske spremembe prinašajo vse bolj ekstremne vremenske razmere v Sloveniji in v svetu: »Celovito rešitev za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju porečja Badaševice predstavlja nadvišanje in utrditev protipoplavnih nasipov Badaševice ter izgradnja suhega zadrževalnika, ki bo ob močnejših deževjih prevzel viške poplavnih voda, ki bi se sicer razlile po naseljenih območjih,« so zapisali.
Leta 2022 sta zato Mestna občina Koper v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za vode (DRSV) sklenili sporazum o skupni izvedbi ukrepov za izboljšanje poplavnih razmer na povodju Badaševice.  Dogovor je nastal v okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost leta 2022. Sporazum predvideva, »da MOK naroči izdelavo projektne dokumentacije in pridobi gradbeno dovoljenje, DRSV pa izvede gradnjo. MOK je za izdelavo projektne dokumentacije zagotovila lastna sredstva, pri čemer je upravičena do povrnitve teh stroškov s strani DRSV. Projekt je potrdil tudi koprski občinski svet in je vključen v občinski načrt razvojnih programov za obdobje 2022-2025,« informira občina.
Igor Rakar, vodja Medobčinske službe za zaščito, reševanje in varstvo okolja, je dejal, da je trenutno v izdelavi projektna dokumentacija. Tudi vlogo za gradbeno dovoljenje so že vložili in upajo, da jo bodo pridobili v nekaj mesecih. Nato bodo izbrali izvajalca in z deli zaključili predvidoma junija 2026. Trenutno predlagane rešitve usklajujejo z lastniki in upravljavci zemljišč. Vrednost izdelave projektne dokumentacije znaša 1,24 milijona evrov z DDV, so zapisali na občini, gradbena dela pa ocenjujejo na 6,5 milijona evrov.

Župan mestne občine Koper Aleš Bržan je v izjavi dejal, da je »projekt izboljšanja poplavnih razmer na povodju Badaševice izjemnega pomena za občanke in občane MOK, saj dolgoročno zmanjšuje poplavno ogroženost Šalare, območja bivše tovarne Tomos, Ulice 15. maja in Semedele ob Tomšičevi ulici, izboljšuje pa tudi razmere na semedelski bonifiki. Na poplavnem območju se namreč nahajajo stanovanjske hiše, srednja šola, zdravstvene storitve, vrtec, lekarna, obrtna cona, trgovine in druge dejavnosti.«

Kako bodo posegi vplivali na okolje?

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Piran, je izdal strokovno mnenje za izvedbo ukrepov za izboljšanje poplavnih razmer na povodju Badaševice v Mestni občini Koper.
»Na podlagi prejete vloge in dokumentacije je bilo ugotovljeno, da se lokacija posega nahaja izven območij z naravovarstvenimi statusi in da je poseg s stališča ohranjanja narave sprejemljiv. Smo pa predlagali naravovarstvene usmeritve glede na dejstvo, da imajo na območju, ki ima značaj mokrišča, življenjski prostor zavarovane vrste živali in rastlin – v dolini Pradisjol zavarovane vrste ptic, kot je bela štorklja, rakar ter več vrst rac; v Badaševici pa labod grbec Cygnus olor. Območje je pomembno tudi za zavarovane vrste dvoživk in plazilcev, v melioracijskih jarkih pa tudi za rastlino močvirsko peruniko,« so nam povedali. Zaradi tega so predlagali, naj se upošteva ustrezen čas izvajanja posegov (ki ga sicer določa Zakon o divjadi in lovstvu) od 1. avgusta do 1. marca in naj se vse ureditve načrtujejo tako, da bo ohranjen sonaraven značaj območja (položne brežine, zaraslost s trstičjem, gozdno grmovna plodonosna vegetacija).

Katera območja je še potrebno urediti? 

Občina trenutno prednost daje prav območju porečja Badaševice, a so potrdili, da so tudi druga območja podvržena poplavam. »Govorimo o nekaterih delih obale, kjer je obala nizka in bo potrebno v prihodnje nekaj urediti, v drugi vrsti pa tudi samo povodje reke Rižane,« je dejal Rakar. Marsikdo pa ob sprehajanju po semedelski promenadi opazi tudi ogromne luže, ki tam nastanejo ob obilnejšem dežju. Iz občine sporočajo, da jih čaka precej zahteven gradbeni poseg oziroma rekonstrukcija dela tlakovanih površin, za katero bo morala MOK pripraviti posebno tehnično rešitev in zagotoviti sredstva zanjo. Rešitev trenutno še ni pripravljena, se pa te obveznosti na občini zavedajo.

Ana Zupan

Back to top button