Na slovenskih cestah se je do sredine julija letos zgodilo več kot 1300 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Zaradi neprilagojene hitrosti letos beležijo že 26 mrtvih, lani jih je bilo 27, je danes na Vranskem povedal direktor Agencije RS za varnost prometa Jože Hribar.
Med mrtvimi v prometu zaradi neprilagojene hitrosti je bilo letos največ, kar sedem voznikov motornih koles, pet je bilo voznikov avtomobilov, štirje pešci, ki niso bili povzročitelji prometne nesreče, štirje vozniki tovornih vozil, dva potnika, ter po en voznik mopeda, štirikolesnika, traktorja in en kolesar.
Hribar je na današnjem medijskem dogodku na poligonu varne vožnje na Vranskem izpostavil, da je neprilagojena hitrost še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Agencija za varnost prometa zato v sodelovanju s policijo ta teden izvaja nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki je namenjena ozaveščanju vseh udeležencev v prometu, naj vozijo zmerno in odgovorno, ker se objestna vožnja lahko konča usodno.
Policija tudi ugotavlja, da je bilo letos kljub manjšemu obsegu prometa v prvem četrtletju ugotovljenih več kot 74.500 kršitev s področja hitrosti, to je skoraj 11.000 več kot v enakem obdobju lani, so še izpostavili na agenciji.
Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano ali neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Za varno udeležbo v prometu je zato treba take dejavnike tveganja zmanjšati in se naučiti svojo vožnjo prilagoditi razmeram na cesti.
Tako je agencija danes na poligonu varne vožnje AMZS na Vranskem za medije pripravila praktičen preizkus varne vožnje. Poudarki dogodka so bili namenjeni elementom varnosti v cestnem prometu, kot so pomen varnostne razdalje, pomen zavedanja dolžine zaviralne poti pri različnih hitrostih na realnem asfaltu in pomen prilagajanja hitrosti ob dežju.
