SlovenijaKultura

Leto 2020: Smrti pomembnejših slovenskih osebnosti na področju kulture

 V letu 2020 se je poslovilo več slovenskih ustvarjalcev in tistih, ki so zaznamovali področje kulture in umetnosti. Na božični večer se je poslovil skladatelj zabavne glasbe in dirigent Mojmir Sepe, jeseni je preminila ena vodilnih slovenskih intelektualk Neda Pagon, spomladi pa akademik France Bernik in igralec Peter Musevski.

GLASBA

MOJMIR SEPE

Na predvečer Božiča je v 91. letu umrl legendarni skladatelj zabavne glasbe in dirigent Mojmir Sepe, ki je bil med začetniki slovenske zabavne glasbe ter vseskozi njen aktivni ustvarjalec in poustvarjalec. Bil je oče slovenske popevke in šansona. Sepe, ki se ga je držal vzdevek Mojzes, je v zakladnico slovenskih zimzelenih melodij prispeval skladbe, kot so Poletna noč, Zemlja pleše, Med iskrenimi ljudmi, Malokdaj se srečava. Številne so bile nagrajene na festivalih. Med drugim je napisal glasbo za popevko Brez besed, ki jo je izvedla Berta Ambrož na tekmovanju za pesem Evrovizije leta 1966 v Luksemburgu, ter za pesem Pridi, dala ti bom cvet, s katero je Jugoslavijo leta 1970 v Amsterdamu zastopala Eva Sršen.

TADEJ HRUŠOVAR

Prav tako decembra je v 74. letu starosti umrl pevec in skladatelj zabavne glasbe Tadej Hrušovar, član skupin Bele vrane ter Pepel in kri. Pevec z vzdevkom Dejvi je napisal več kot 400 skladb, med najbolj znanimi so tiste, ki so jih izvajali člani skupine Hazard: Marie, ne piši pesmi več, Vsak je sam in Najlepše pesmi. S pesmijo Dan ljubezni je skupina Pepel in kri leta 1975 nastopila na Evroviziji.

HINKO HAAS

Julija je umrl pianist Hinko Haas, ki bi istega meseca praznoval 64 let. Profesor na Akademiji za glasbo, ki je bil med drugim prodekan za umetniško dejavnost, je bil po mnenju strokovne kritike med vodilnimi domačimi pianisti srednje generacije. Njegov repertoar je obsegal solistična in koncertantna dela vseh stilnih obdobij. Poleg solističnih koncertov je kot klavirski partner in član različnih komornih ansamblov koncertiral s številnimi znanimi glasbeniki in ansambli. Zanj so pisali sodobni slovenski skladatelji, veliko se je posvečal tudi komorni literaturi.

JANEZ ZMAZEK – ŽAN

Februarja je v 68. letu starosti umrl kitarist in pevec zabavne glasbe Janez Zmazek – Žan, ki je igral pri priljubljeni skupini Buldožer in se leta 1989 pridružil skupini Don Mentony Band. To zasedbo je nato vodil še dolga leta in bil glavni avtor skladb. Kot tekstopisec in skladatelj je sodeloval tudi z drugimi glasbenimi izvajalci, kot so Rok’n’band in Tanja Ribič.

KNJIGE

ALENKA BOLE VRABEC

V 84. letu starosti je marca preminila prevajalka in gledališka ustvarjalka. V njenem obsežnem prevajalskem opusu so zlasti pomembni prevodi iz španske in južnoameriške književnosti, uveljavila pa se je tudi kot igralka, režiserka in organizatorka kulturnega življenja. Za prevajalsko delo je med drugim prejela Sovretovo nagrado ter Župančičevo nagrado. Leta 2017 je postala častna članica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Za gledališko delo pa je med drugim prejela Severjevo nagrado in Linhartovo plaketo.

FRANCE BERNIK

Aprila je v 93. letu umrl akademik, literarni zgodovinar in pisatelj France Bernik, ki je bil deset let predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Njegova znanstvena preokupacija je bila slovenska književnost, zlasti 19. in 20. stoletja, in sicer v evropskem kontekstu. Med prvimi se je po drugi svetovni vojni obrnil proti pozitivizmu, proti sociološkim, ideološkim in drugim redukcionizmom. Objavil je več kot 400 znanstvenih in strokovnih razprav ter prispevkov v nacionalnih in mednarodnih revijah ter 16 knjig. Za svoje delo je prejel dolgo vrsto priznanj, med njimi tudi zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

BERT PRIBAC

Maja je v 88. letu starosti umrl pesnik, esejist in publicist Bert Pribac, ki se je s svojo poezijo vpisal v istrsko kulturo, obenem pa velja za enega najvidnejših književnih ustvarjalcev slovenske diaspore. Leta 2012 je prejel red za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti.

NEDA PAGON

Oktobra je v 80. letu umrla ena vodilnih slovenskih intelektualk Neda Pagon. Sociologinja, zgodovinarka in prevajalka je svoj pečat pustila kot glavna urednica založbe Studia Humanitatis, v kateri je delovala 25 let, veljala pa je tudi za eno najpomembnejših družboslovk povojnega časa. Raziskovala je predvsem socialno zgodovino in sociologije vsakdanjega življenja. Predavala je na Fakulteti za družbene vede in Pedagoški akademiji v Ljubljani, delala je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in na drugih družboslovnih ustanovah. Bila je soustanoviteljica Fakultete za podiplomski humanistični študij in Inštituta za civilizacijo in kulturo. Sodelovala je tudi v civilno-družbenih gibanjih v 80. letih in v času osamosvajanja.

MILAN MATOS

Na božič je v 75. letu starosti umrl Milan Matos, vodilna osebnost slovenskega založništva, dolgoletni direktor Mladinske knjige, ki jo je vodil 17 let, od leta 1992 do upokojitve leta 2009. Aktiven je bil tudi v drugih organizacijah, med drugim je kot predsednik vodil Združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta.

KAROLINA KOLMANIČ

V 91. letu starosti je decembra umrla pisateljica, prevajalka in pedagoginja Karolina Kolmanič, ki se je podpisala pod skoraj 30 proznih del, romanov in povesti ter zbirko dramskih besedil. Poučevala je na več osnovnih šolah, po njeni zaslugi so za bralno značko začeli prebirati tudi otroci v Porabju. Leta 2018 so v Murski Soboti prvič podelili Karolinino bralno značko, namenjeno odraslim z motnjami v duševnem razvoju.

CVETKA HEDŽET TOTH

Prav tako decembra se je v 73. letu starosti poslovila ena vodilnih slovenskih filozofinj Cvetka Hedžet Toth. Bila je dolgoletna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter avtorica številnih člankov, razprav in študij. Področja njenega delovanja so bila ontologija, metafizika, utopistika, etika in aksiologija. Objavila je tudi sedem daljših knjig, zadnjo Demaskirajoče tendence pred dvema letoma.

GLEDALIŠČE IN FILM

PETER MUSEVSKI

Marca je v 55. letu umrl igralec Peter Musevski. Umetnik, ki je bil od leta 2003 član ansambla Prešernovega gledališča Kranj, se je uveljavil kot izrazito karakterni igralec, velja pa tudi za enega najbolj cenjenih slovenskih filmskih igralcev. Med drugim je zaigral v filmu Kruh in mleko, ki je prejel zlatega leva prihodnosti v Benetkah, nazadnje pa letos v koprodukcijskem filmu Vinka Möderndorferja Zastoj. Za umetniške presežke v vlogah zadnjih let je prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 2009.

JANEZ BERMEŽ

Prav tako marca je v 85. letu umrl igralec Janez Bermež, ki je od leta 1962 pa vse do upokojitve deloval v celjskem gledališču, v katerem je ustvaril skoraj 160 vlog, pomemben pečat pa je pustil tudi v filmu in na televiziji. Slovel je po prefinjeni, študiozni in intuitivno poglobljeni igri. Prejel je Borštnikov prstan, bil pa je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, dveh Borštnikovih nagrad ter Severjeve nagrade. V dolgoletni karieri ni zaznamoval le SLG Celje, temveč celoten slovenski gledališki prostor.

JOŽE MRAZ

V 78. letu starosti je umrl dramski igralec Jože Mraz, ki je bil od leta 1984 do upokojitve član Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), v katerem je odigral več kot 50 vlog. Pred tem je bil član ansambla Primorskega dramskega gledališča, sodeloval pa je tudi z eksperimentalnimi in lutkovnimi gledališči. Leta 1998 je prejel priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS).

JOŽE HROVAT

Konec oktobra je v 66. letu umrl dolgoletni član novogoriškega gledališča Jože Hrovat. Nastopil je v več kot 100 uprizoritvah, med drugim v komorni igri Jima Cartwrighta v režiji Laryja Zappie Dva, v kateri se je levil skozi 11 vlog, in veliki freski Srečka Fišerja v režiji Janusza Kice Medtem, nagrajeni kot najboljši predstavi Borštnikovega srečanja. Za dramsko igro je prejel priznanje ZDUS.

IGOR ŽUŽEK

Novembra je v 60. letu preminil dramski igralec in gledališki pedagog, ki je kot član igralskega ansambla v SLG Celje nastopil v več kot 50 predstavah, zaigral pa je tudi v več filmih, kot so Pot v raj, Kruha in iger ter Čefurji raus! V ljubiteljskih gledališčih je kot režiser postavil na oder nekaj deset predstav, posnel pa je tudi okoli 20 filmov in odigral epizodne vloge v nekaj nadaljevankah. Nazadnje je igral v TV serijah Jezero in V imenu ljudstva ter, tako kot Musevski, v filmu Zastoj.

JUDITA HAHN KREFT

Novembra je v 95. letu starosti je umrla igralka Judita Hahn – Kreft, ki je kot članica MGL med letoma 1952 in 1988 odigrala skoraj sto vlog. Še posebej je blestela v karakternih vlogah, nastopala pa je tudi v radijskih igrah in televizijskih dramah. Leta 1972 je prejela Borštnikovo diplomo za vlogo Julienove matere v igri Jeana Anouilha Ne budite gospe režiserja Mileta Koruna.

NIKA JUVAN – KALAN

Decembra se je v 91. letu poslovila dramska in filmska igralka Nika Juvan – Kalan, dolgoletna članica MGL, s katerim je sodelovala vse do upokojitve. Nastopala je tako v klasičnih kot v sodobnih dramah in ustvarila več kot 90 vlog. Za svoje delo v gledališču je bila nagrajena s Severjevo in Župančičevo nagrado.

TONE MLAKAR

V 100. letu je novembra umrl scenograf, arhitekt in fotograf Tone Mlakar. Kot scenograf je sodeloval pri nastajanju prvega slovenskega zvočnega celovečerca Na svoji zemlji ter še pri dveh Štigličevih filmih Svet na kajžarju in Balada o trobenti in oblaku. Sodeloval je tudi pri filmih Kekec in Tri zgodbe. Od leta 1955 je živel v Škofji Loki, katere podobo je dodobra zaznamoval, med drugim je zasnoval Kino Sora.

IVAN MARINČEK

V 99. letu je decembra umrl mojster črno-bele fotografije Ivan Marinček – Žan, ki je kot snemalec in montažer sodeloval pri postavljanju temeljev slovenske kinematografije. Kot direktor fotografije je posnel 17 celovečercev, njegova filmografija pa obsega več kot 80 kratkih, dokumentarnih in igranih filmov.

PLES

LOJZKA ŽERDIN

Avgusta je v 88. letu starosti umrla plesalka, koreografinja in pedagoginja Lojzka Žerdin. Bila je pedagoginja v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana, nato pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo s poučevanjem umetnosti giba vplivala na več igralskih generacij. Z njenim prihodom na akademijo je predmet ritmična gimnastika in ples dobil nov umetniški in plesni zagon, novo obliko in poimenovanje – umetnost giba.

SLIKARSTVO

FRANC MESARIČ

Marca je v 82. letu umrl slikar Franc Mesarič, eden od začetnikov hiperrealizma na Slovenskem. V prekmurski, slovenski in širši jugoslovanski likovni prostor je vstopil na začetku 70. let in kot ustanovni član skupine DHLM postal prepoznaven s popartističnim in hiperrealističnim oz. fotorealističnim slogom. Prirejal je razstave zlasti v domačem Prekmurju, v Galeriji Murska Sobota. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad doma in v tujini.

MELITA VOVK

Julija je v 93. letu umrla akademska slikarka Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. Sodelovala je tudi pri več kot 50 predstavah za gledališče.

JOŽE SPACAL

Oktobra je v 82. letu umrl slikar, grafik, mozaicist in scenograf Jože Spacal. V Milanu je študiral slikarstvo in se izpopolnjeval iz mozaika, nato pa je skoraj tri desetletja deloval kot scenograf na TV Ljubljana, kjer je pripravil več kot 300 scenografij. Veljal je za sooblikovalca grafične šole v Ljubljani. Veljal je za prenovitelja in enega najizrazitejših sodobnih ustvarjalcev v tehniki mozaika na Slovenskem. Za svoje delo je prejel več kot 20 nagrad in priznanj v tujini.

ALTERNATIVNA SCENA

IRENA POVŠE – BUBA

Marca je umrla Irena Povše, ustanoviteljica Škucove glasbene sekcije Buba Booking & Promotion. Irena Povše, znana kot Buba, je omenjeno sekcijo vodila od leta 1987 do 2018. Sodelovala je z večino slovenskih klubov in pustila močan pečat na slovenski in tuji alternativni koncertni sceni. Po njeni zaslugi so v Ljubljani nastopili številni priznani izvajalci alternativne scene.

ŽELKO PELICON – PECO

Avgusta je umrl dolgoletni tajnik kulturno-umetniškega društva (Kud) France Prešeren Želko Pelicon, ki je bil med obiskovalci in ustvarjalci Kuda poznan kot Peco. Pelicon je v Kudu France Prešeren začel delovati leta 1987, ko je vajeti prevzela mlada generacija in postavila še danes prepoznavno zmes kulture in umetnosti, temelječe na gledališču in glasbi, a odprte za vse sfere ustvarjanja. Za delovanje tega društva je imel velike zasluge.

Source
sta.si

Povezani Članki

Back to top button