SlovenijaGospodarstvo

Les kot pomembno sredstvo za doseganje zelenih ciljev

Gospodarsko ministrstvo in cela vlada si z različnimi ukrepi prizadevata, da bi Slovenija dosegla zaveze iz zelenega dogovora in podnebne cilje o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Pri tem pomembno vlogo pripisujeta gozdu, je na okrogli mizi v okviru dnevov slovenskega lesarstva povedal Danilo Ranc z gospodarskega ministrstva.

Slovenija je bogata z lesom, kar 60 odstotkov njene površine pokriva gozd. Ranc se je zavzel, da se naravne vire izkoristi v največji možni meri. “Na nas je, da to bogastvo izkoristimo in usmerimo v dejavnosti in panoge, ki lahko največ prispevajo k znižanju izpustov,” je dejal. Pri tem je izpostavil pomembno vlogo predelave lesa v izdelke z dodano vrednostjo, ki bodo v svojem življenjskem ciklu vezali ogljikov dioksid.

Opozoril pa je na napake iz preteklosti, ko se je na podlagi nekaterih evropskih direktiv drevesa dobesedno pošiljalo v peči, kjer so zgorela in povzročala še prašne delce. “Kurjenje lesa ni nič drugega kot povzročanje izpustov toplogrednih plinov in onesnaževanje okolja,” je dejal Ranc, ki vidi veliko priložnost naše države, da les usmeri v industrijske obrate. Tu pa je pomembna podpora Evropske komisije in gospodarskega ministrstva, da se sredstva namenijo za naložbe v tej smeri, je dodal.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Anton Harej je zagotovil, da les, ki se poseka v slovenskih gozdovih, ne odhaja v tujino. Morda se ga izvozi pet odstotkov, za ves preostali les velja usmeritev vlade, da družba Slovenski državni gozdovi prodaja les izključno slovenskim žagam, je dejal.

Hareju se zdi nujno posodobiti akcijski načrt za gozdno-lesno verigo, spomnil pa je tudi na načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je Slovenija pred kratkim poslala v Bruselj. Med drugim je vanj zapisala 28 milijonov evrov vreden projekt digitalizacije površin, ki bo kar prek računalnika omogočal spremljanje poseka gozda tako v zasebnih kot javnih gozdovih. “Tako bodo tudi tisti, ki ne vedo, kje imajo gozd, lahko preverili, kaj se z njihovim premoženjem dogaja,” je dejal.

“Na gospodarskem ministrstvu soglašamo, da je lesna industrija panoga, ki so zasluži večjo pozornosti in tudi večje finančne vire,” je nadaljeval Ranc. Spomnil je na zagotovitev 28 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev za prestrukturiranje lesne industrije v nizkoogljično proizvodnjo, še dodatni viri so zagotovljeni v okviru prihodnje finančne perspektive. “Skupaj gre za 60 milijonov evrov, kar ni veliko, je pa pomemben korak v pravi smeri,” je ocenil.

Sandi Banič iz Stillesa s slovensko zakonodajo glede razpisov in sofinanciranja ni zadovoljen. Vsi ukrepi so bolj ali manj pisani na kožo majhnim in srednjim podjetjem, je ugotovil in si zaželel, da bi se bolj spodbujalo velika podjetja, predvsem izvoznike, ki potem nudijo trg in razvoj tudi manjšim. “Sicer bodo podjetja, kot je naše, ki velja za veliko, prepuščena sama sebi in se bodo morala znajti s financiranjem, ki ga imajo na voljo,” je dejal. Kot je dodal, v Sloveniji uspejo prepričati le zasebne investitorje, na javnih pa za zdaj niso uspešni.

Tudi Igor Gasparič iz Jelovice je opozoril na težave v postopkih pridobivanja subvencij. Potrebnega je veliko dela, najmanj dva zaposlena in kakšnih devet fasciklov dokumentov, je ponazoril. Sicer pa se je zavzel za omejitev izvoza hlodovine, povečanje vlaganj v razvoj novih izdelkov in tudi za večji delež lesa na javnih razpisih. Predvsem pa si želi, da bi poklic lesarja spet postal bolj privlačen. “Kader je vedno starejši, mlade je težko dobiti,” je dejal.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button