Februarske šolske počitnice so pospremile slabe snežne razmere. Namesto zimskih vragolij so zato mnogi iskali zabavo tudi ob vznožju gora, na katerih so se znašli. V bližini Rogle različne turistične spletne strani predlagajo denimo obisk Slovenskih Konjic, manjšega mesta s komaj nekaj čez pet tisoč prebivalci, z lično prenovljenim mestnim jedrom, skozi katerega od dvorca na vrhu griča po sredini glavne ulice teče potok. Kdor si želi svoje znanje še razširiti z obiskom katere od kulturnozgodovinskih institucij, pa si lahko ogleda štiri muzeje ali eno galerijo, v kateri naj bi hranili dela Paula Cezanna, Gustava Klimta, Augusta Rodina, Amadea Modiglianija in celo Diega Velasqueza. Na nekaterih spletnih straneh obljubljajo, da so tam tudi dela Pabla Picassa. In to vse le za tri evre vstopnine. Je temu res moč verjeti?
Zaradi fiaska s ponaredki, ki so jih želeli v Narodni galeriji razstaviti junija 2022, je odstopil kratkomandatni direktor galerije, po politični struji nastavljen kader Pavel Car, ki je položaj zasedel v času vlade Janeza Janše. S tem se je za resnično izkazala njegova nekompetentnost, ki so mu jo zaradi pomanjkanja izkušenj in referenc očitali že ob nastopu položaja. Razstavo, na kateri naj bi razstavili dela Edgarja Degasa, Edvarda Muncha, Marca Chagalla, Kazimirja Maleviča in mnogih drugih slavnih imen, naj bi potrjevali certifikati verodostojnosti, ki naj bi jih videl le Car. Da gre za ponaredke, pa so mu javno obelodanili številni kritiki in poznavalci, ki so nazadnje imeli – kot se je izkazalo – prav.
Turistično informacijski center Slovenske Konjice smo se zato odločili vprašati, ali imajo certifikate za omenjena dela. Šestega marca, ko smo jim poslali vprašanje, je na njihovi strani namreč še pisalo, da si lahko v galeriji Riemer ogledamo »več kot sedemdeset slikarskih del (tihožitje, krajine, portreti) svetovno znanih domačih in tujih avtorjev. Najstarejša slika na razstavišču izvira iz 15. stoletja, med najdragocenejše pa spada slika Leonarda da Vincija z naslovom Beneška šola. V galeriji si lahko ogledate tudi dela umetnikov, kot so Cezanne, Klimt, Rodin, Modigliani, Velasquez, avtoportret Ivane Kobilice, Tisnikarja, risbe Riharda Jakopiča.« Danes pa piše zgolj: »V osrčju starega mestnega jedra v Slovenskih Konjicah lahko v obnovljeni meščanski hiši najdete Mestno galerijo Riemer. V njej si lahko ogledate stalno slikarsko zbirko Konjičana Franca Riemerja. Zbirka zajema slikarska dela od zgodnje renesanse do danes.«
Tjaša Kangler, vodja TIC Slovenske Konjice, nam je odgovorila, da si zadnjih nekaj let »občina kot lastnik in javni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice kot upravljavec močno prizadevata z lastnikom razstavljenih del skleniti dogovor, da bi se zbirka uredila, posodobila, dopolnila in/ali nadgradila ter predvsem ustalila, v kolikor pa do tega ne bi prišlo, pa da bi se prostori izpraznili in uporabili za druge namene«. Glede avtentičnosti del nas je usmerila direktno na lastnika. Odgovora, zakaj podatkov o tem, da imamo v Sloveniji dela tako velikih umetnikov, ni najti nikjer drugje kot pri njih in na nekaterih drugih straneh občine, pa do konca redakcije prav tako nismo dobili, ne s strani TIC, ne s strani občine. Komentirali niso niti nizke vstopnine, ki ponavadi ne pritiče takšnim delom. Kangler je dodala le še: »Vsa našteta dela, ki jih omenjate, so v galeriji res bila ali so celo še na ogled (razen da pri najbolj vredni sliki, ki jo omenjate, gre za sliko iz beneške šole Leonarda da Vincija, ne pa za njegovo avtorsko delo).«
Zaradi skrivnostnosti odgovora smo se obrnili tudi na umetnostnega kritika, kustosa in vodjo ene od drugih javnih galerij, ki pa je želel ostati neimenovan. Povprašali smo ga, ali imamo res v Sloveniji tako znana dela, za katera skoraj nihče ne ve? Odgovoril nam je, da se mu zdi, da na TIC situacijo malo ignorirajo, saj je lastnik pred leti tako ali tako bankrotiral in ravno zaradi tega svojo »izjemno zbirko očitno zapustil občini. To je vsekakor zanimivo pogledati, ampak gre za same ponaredke. Po mojih podatkih je Riemer sumljiv poslovnež, ki je celo NLB prinesel okoli, saj je svoje kredite zavaroval s temi umetniškimi deli, ki so se izkazali za ponaredke. Mislim, da ima celo iste dobavitelje kot nekdanji direktor Narodnega muzeja, ki je hotel predlani razstaviti prav dela teh in drugih umetnikov, ki so se nazadnje v celoti izkazali za ponaredke.«
Podjetnik Franc Riemer je leta 2009 pri sklenitvi in izvajanju posojilne pogodbe po besedah Generalne policijske uprave preslepil uslužbence banke glede vrednosti premičnine, ki jo je zastavil v zavarovanje posojila. Po sklenitvi posojilne pogodbe prejetega denarja ni vrnil, v banki pa so ugotovili, da ima domnevno ponarejena umetniška slika neznatno vrednost, zaradi česar jih je oškodoval za okoli štiri milijone evrov. Riemerja je tako zaradi sedmih milijonov evrov dolga najprej ovadila NLB, potem pa še kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada. Riemer se je na to odzval s tožbo, v kateri je banki leta 2013 očital, da bi se lahko poplačala pri prodaji rudnika cinka in svinca v Črni gori, kjer je imela hipoteko za njegovo posojilo. Slika, s katero naj bi Riemer zavaroval kredit, naj bi bila vredna več kot osem milijonov evrov. V Slovenskih Konjicah pa si jo lahko po predhodni najavi še vedno ogledate za neznatne tri evre.
Pia Nikolič
