SlovenijaGospodarstvo

Lani upad škodnih primerov po volku in rjavem medvedu

Lani je bilo v primerjavi z letom prej manj napadov volkov in rjavih medvedov. Volkovi so lani povzročili 275 škodnih primerov, leto prej 369, rjavi medvedi pa lani 313, leto prej pa 449. Največ škode so oboji povzročili na kočevsko-belokranjskem območju, sicer pa je bilo lani bistveno manj kot leto prej napadov volkov na Gorenjskem in Blokah.

Volkovi so lani pri nas povzročili skoraj 27 odstotkov vseh škodnih dogodkov, ki so jih povzročile zavarovane živalske vrste. Večina škodnih primerov je povezana z napadi na drobnico, in sicer kar 80 odstotkov vseh primerov. Sledijo napadi na govedo (15 odstotkov), konje, osle in ostale rejne oz. domače živali, kažejo podatki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Tudi skupna ocenjena višina škode po volkovih je padla s približno 246.000 evrov v letu 2019 na 143.000 evrov v lanskem letu. Razlike so predvsem v zmanjšanju števila napadov volkov na konje in osle.

Poleg že omenjene razlike se je lani v primerjavi z letom 2019 močno zmanjšalo skupno število škodnih dogodkov, ki so jih volkovi povzročili na območju Gorenjske in Blok. Na obeh teh območjih so sicer v 2019 beležili velik porast škode po volku v primerjavi z leti pred tem, so ob tem za STA pojasnili na ZGS.

Lani se je v primerjavi z letom prej zmanjšalo tudi število škodnih primerov, ki so jih povzročili rjavi medvedi. Ti so lani povzročili dobrih 30 odstotkov vseh škodnih primerov, ki so jih pri nas povzročile zavarovane živalske vrste.

Petino lanskih škodnih primerov predstavljajo napadi medvedov na drobnico, z nekaj manj odstotki sledijo škode na sadnem drevju, nato na balah travne silaže (15 odstotkov), čebelnjakih (dobrih 13 odstotkov) in na govedu (11 odstotkov).

Zmanjšala se je tudi ocenjena višina škode, ki so jo povzročili rjavi medvedi, in sicer s približno 164.000 evrov v letu 2019 na 113.000 evrov v lanskem letu.

Glavni razlog, da je lani upadlo število škodnih dogodkov, povezanih z medvedi, je bil močan obrod gozdnega plodonosnega drevja v lanskem letu. Ker so medvedi v pozno poletnem in jesenskem času večino prehranskih potreb zadovoljili v gozdovih, so manj izkoriščali antropogene vire hrane in posledično povzročali manj škode na človekovem premoženju.

Lani so največ škode tako medvedi kot volkovi povzročili na območju kočevsko-belokranjskega lovskoupravljavskega območja.

Glede upravljanja z volkovi trenutno poteka postopek sprejemanja prenovljenih strateških dokumentov. Nedavno je bila zato v okviru projekta Life Wolfalps EU izvedena prva delavnica z deležniki na temo prenove strategije za upravljanje populacije volka. V okviru tega projekta poteka tudi iskanje rešitev za preprečevanje škode na pašnikih, ki ležijo na zahtevnem terenu.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button