SlovenijaGospodarstvo

Kračun: Vodenje javnih financ kot vožnja z avtomobilom

Čeprav tveganja zaradi epidemije nekoliko pojemajo, pa geopolitična tveganja naraščajo, ugotavlja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Nova vlada bo tako prevzela odgovornost v še vedno izjemnih okoliščinah, je dejal v pogovoru za STA. Javnofinančno načrtovanje primerja z vožnjo z avtomobilom – ves čas je treba biti pozoren.

 

 

Fiskalni svet je bil v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu iz leta 2015 po nekaj zapletih imenovan spomladi 2017. Njegovemu predsedniku Kračunu ter članoma Alenki Jerkič in Tomažu Peršetu se mandat izteče 21. marca, dan pozneje bodo nastopili nov petletni mandat.

V tem času je fiskalni svet postal aktiven udeleženec v procesu proračunskega načrtovanja, ugotavlja Kračun. “V teh petih letih smo dosegli, da ga upoštevajo vse strani v DZ, prav tako smo prisotni v javnosti,” je dejal.

Po zaslugi fiskalnega sveta se je povečala transparentnost proračunskega načrtovanja in s tem odgovornost nosilcev javne porabe. Prav tako je v tem mandatu fiskalni svet okrepil zavest o nujnosti javnofinančne vzdržnosti tudi na srednji in dolgi rok. “Tako da ne glede na to, da fiskalni svet nima formalne pristojnosti pri končnem odločanju, ali bo državni proračun sprejet ali ne, je v procesu proračunskega načrtovanja vendarle postal pomemben faktor in s tem prispeval h kakovosti proračunskega načrtovanja,” je prepričan.

Na vprašanje, kakšno je stanje slovenskih javnih financ, je odgovoril, da je državni proračun v prvih dveh mesecih letos res ustvaril 94 milijonov evrov presežka, a gre za rezultat dokaj visokega postpandemičnega odboja slovenskega gospodarstva. “Zavedati se moramo, da je ta odboj nezanesljiv in na tako visoke stopnje rasti ni mogoče trajno računati.” Osnova, s katere merimo tako visoko stopnjo rasti, je namreč nizka, poleg tega so na obzorju še dodatna geopolitična tveganja, je spomnil na dogajanje v Ukrajini.

Opozoril je, da je v letu 2021 primanjkljaj državnega proračuna znašal tri milijarde evrov in če odštejemo ukrepe v zvezi s covidom-19, še vedno pridemo do 685 milijonov evrov primanjkljaja. “To so visoke številke in pomenijo, da je stopnja zadolženosti slovenskega gospodarstva v krizi narasla in je proti koncu leta 2021 bila na okoli 75 odstotkov BDP,” je opozoril.

Naloga fiskalnega sveta je ocenjevanje vzdržnosti in skladnosti javnofinančne politike s fiskalnim pravilom, ki pa je v času covida-19 razrahljano. Kračun je ob tem dejal, da ne glede na to, kako strogo upoštevamo določila fiskalnega pravila, javni dolg v času izjemnih okoliščin narašča, zato je treba skrbeti za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Tako je npr. fiskalni svet v obdobju izjemnih okoliščin ločeval javno porabo, ki je namenjena zgolj spopadanju s posledicami epidemije, in pa tisto običajno javno porabo. “Naše načelo je bilo, da mora biti tisti del izdatkov, ki presegajo običajne, natančno usmerjen, začasen in učinkovit in ne sme imeti posledic na strukturno poslabšanje javnofinančnega položaja,” je dejal.

Glede podaljšanja možnosti odstopanja od spoštovanja fiskalnega pravila v leto 2023 je še veliko neznank. “Zaenkrat so razmere negotove. Če bi gledali le na gospodarske rezultate, bi lahko izjemne okoliščine že pred meseci preklicali. A ostaja negotovost v zvezi z epidemijo in čeprav se ta umirja, je število okuženih še vedno visoko in je negotovost zaradi epidemije še vedno velika,” je dejal.

Temu se je v zadnjem tednu pridružilo še veliko povečanje geopolitične negotovosti, je nadaljeval. Dogajanje v Ukrajini bo na eni strani verjetno povzročilo povečanje izdatkov tako iz humanitarnih kot tudi obrambnih razlogov, po drugi strani pa se bodo prihodki verjetno zmanjšali zaradi gospodarskega embarga in posledično zmanjšanja gospodarske aktivnosti.

Ob vprašanju, ali se mu zdi potreben rebalans letošnjega proračuna, je spomnil, da je bil fiskalni svet že ob njihovem sprejemanju dokaj kritičen do realnosti proračunskih dokumentov za leto 2021, ki so bili podlaga za pripravo proračuna za leto 2022. Letos so tveganja še zelo visoka. “Tveganje epidemije nekoliko pojema, geopolitična tveganja naraščajo, zato je pomembno, da v letu 2022 ne pride do strukturnega slabšanja javnih financ.”

Javne finance po Kračunovih besedah vedno zahtevajo pozornost in skrb, še posebej takrat, kadar naraščajo primanjkljaji in posledično javni dolg. “To bi primerjal z vožnjo avtomobila – tudi ko voziš avto, moraš vedno biti pozoren, temeljito opazovati okolico in biti pripravljen na marsikakšno presenečenje. Tako je tudi z vodenjem javnih financ,” je dejal.

Aprila bodo v Sloveniji volitve in nova vlada bo zelo verjetno prevzela odgovornost še vedno v izjemnih okoliščinah, meni Kračun. In ne glede na to, kako dolgo bodo te izjemne okoliščine trajale, se bo srečala z razmeroma visoko zadolženostjo. Zato se mu zdi pomembno, da se obdobja konjunkture uporabijo za konsolidacijo javnih financ in zniževanje zadolženosti.

Na daljši rok pa vemo, da se bo javna poraba srečala z mnogimi izzivi, predvsem povezanimi z demografskimi trendi in staranjem prebivalstva. Pomembno bo torej okrepiti stabilnost pokojninske blagajne z reformo pokojninskega sistema. Velik izziv za javne finance vidi tudi v ohranjanju javnega zdravstvenega sistema.

“In čeprav vemo to že dolgo, kakšnih posebnih namer vlad v zadnjih letih na tem področju nismo zasledili. To bodo izzivi nove vlade. Poleg tega je vedno treba usmerjati pozornost v učinkovitost javne porabe in okrepiti bolj učinkovita področja,” je naštel.

Analize kažejo, da v času pred volitvami v demokratičnih državah običajno prihaja do poslabšanja javnofinančnih rezultatov, tako zaradi določene ekspanzije javnofinančnih izdatkov kot zaradi nižanja davkov. “A upoštevati moramo, da imamo opravka tudi z velikimi pričakovanji in zahtevami v javnem sektorju,” je dejal Kračun ter opozoril, da zahteve po povišanju plač v javnem sektorju lahko povzročijo domino učinek.

Tovrstno povečanje javnih izdatkov je namreč nepovratno. Ko sprejmemo ukrepe na izdatkovni strani, kot so denimo socialni transferji, pokojnine ali plače v javnem sektorju, so ti ukrepi dokaj ireverzibilni, je pojasnil in opozoril, da nazaj ni več mogoče tudi takrat, ko se razmere spremenijo.

“Zato je pri takšnih strukturnih ukrepih potrebna dodatna previdnost,” je opozoril. Sam meni, da mora tovrstne ukrepe spremljati tudi ustrezna kompenzacija tako na prihodkovni strani ali pa na odhodkovni strani z določenimi prerazporeditvami in večjo učinkovitostjo javne porabe na drugih področjih.

Besede varčevanje Kračun ne bi uporabil. “Raje kot o varčevanju bi govoril o vprašanju namenske porabe proračunskih sredstev in zagotovilih, da so v resnici porabljena učinkovito,” je dejal. Varčevanje namreč ne more biti samo sebi namen, ampak le sredstvo za zagotovitev konsistentnosti in stabilnosti javnih financ.

Bolj kot varčevanje se mu zdita pomembna učinkovita poraba javnih sredstev in učinkovitost institucionalnega okvira, v katerem se ta odvija. Kot primer je navedel javne investicije – ob hitrem naraščanju njihova učinkovitost praviloma upada, če niso podprte z uspešnim institucionalnim okvirom.

Še en primer so covidni ukrepi in različni dodatki, do katerih so bili marsikdaj upravičeni tudi podjetja in posamezniki, ki jih koronavirus neposredno ni prizadel. Prav tako je marsikateri izdatek, ki bi moral biti začasen, postal izdatek strukturne narave, torej trajen. “Je pa res, da bo lahko pravo sliko, kateri izdatki so bili učinkoviti in kateri ne, dala ex-post analiza na mikro ravni,” je dodal.

Ob rasti cen v zadnjem času Kračun meni, da je treba poskrbeti predvsem za to, da se zunanjim generatorjem inflacije, kot so rast cen surovin in še vedno dokaj ohlapna denarna politika, ne pridružijo še notranji generatorji inflacije, kot so denimo zahteve po povišanju plač v javnem sektorju. “Temu je treba posvetiti polno pozornost in seveda delovati v sozvočju z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko,” je pozval.

Source
STA
Back to top button