Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je javne institucije pozvala, naj imenujejo pooblaščence za integriteto. Želijo si, da bi institucije resno premislile o potencialnih tveganjih glede kršitev integritete in sprejele ukrepe za preprečevanje teh tveganj, je za STA dejala namestnica predsednika KPK Tina Divjak.
KPK je namreč sprejela prenovljene smernice za uresničevanje načrtov integritete. Z njimi komisija krepi vlogo dozdajšnjih skrbnikov za načrt integritete, ki jih je preimenovala v pooblaščence za integriteto, s čimer bi imeli večje pristojnosti in s tem pomen. Pooblaščenci bodo imeli ključno vlogo pri obvladovanju korupcijskih in drugih tveganj, ki vplivajo na skladno delovanje organizacij, so v sporočilu za javnost zapisali v KPK.
Komisija je tako več kot dva tisoč zavezancev, med katerimi so ministrstva, državni organi in javni zavodi, pozvala, naj imenujejo pooblaščence za integriteto. Bdeli bodo nad načrtom integritete, torej orodjem za obvladovanje korupcijskih tveganj in tveganj za kršitve integritete.
Poleg tega bodo po besedah Tine Divjak opozarjali, katere ukrepe je treba izvesti in bili v rednem stiku s predstojniki posamezne javne institucije. “Želimo si, da bi javne institucije načrt integritete, ki je namenjen temu, da organizacija pozna institute zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, premislile, kje gre lahko kaj narobe in se odločila o ukrepih, ki bi preprečili kršitve,” je dejala Divjak.
“Zelo pomembno je, da je pooblaščenec oseba, ki pozna delo organizacije in mu zaposleni zaupajo,” je dejala namestnica Divjak. Pomembno je namreč, da ima avtoriteto opozarjanja.
Novosti bodo sicer po navedbah komisije omogočile lažje vključevanje načrtov integritete v redno poslovanje organizacij ter s tem večjo skladnost. Poenostavitve bodo zavezancem omogočile bolj sistematično obvladovanje tveganj in preprečevanje morebitnih kršitev. Med poenostavitvami je denimo tudi nadgradnja informacijskega sistema, ki so ga zavezanci do sedaj že uporabljali za vodenje registra tveganj.
Pooblaščenci za integriteto pa po novem ne bodo odgovorni le za obvladovanje korupcijskih tveganj, temveč tudi za druga tveganja, pomembna za splošno delovanje organizacije. “S tem bodo lažje dosegali skladnost poslovanja s pričakovanim, kar je temeljno vodilo integritetnega ravnanja, ter omogočili bolj odgovorno in transparentno poslovanje. Vse to bo dolgoročno prispevalo k boljšemu ugledu, učinkovitejšemu obvladovanju tveganj ter zmanjšanju možnosti za kršitev organizacij,” menijo v KPK.
Obenem so izpostavili, da so integriteta, odgovornost, transparentnost in vodenje z dobrim zgledom predpogoj za zaupanje javnosti. Slovenija pa bo z vključitvijo prenovljenih smernic in imenovanju pooblaščencev korak bližje družbi, v kateri integriteta postane standard tudi v praksi, so prepričani v komisiji.
Integriteta je celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost, navaja KPK na svoji spletni strani.
Organizacija z integriteto ima zaposlene osebe z integriteto, obenem pa deluje skladno z etičnimi normami, zapisanimi v etičnih kodeksih organizacij, in veljavnim pravom.
