SlovenijaKultura

Koncertni organizatorji za čimprejšnjo uvedbo jamstvene sheme, gospodarsko ministrstvo se zdi naklonjeno

V Kranju so te dni prek spleta pripravili niz glasbenih posvetov, na katerih so razpravljali tudi o trenutnih zagatah glasbene industrije zaradi pandemije. Koncertni organizatorji upajo na čimprejšnjo uvedbo jamstvene sheme, ki so jo po vzoru tujih držav predlagali pred mesecem dni, gospodarsko ministrstvo se zdi temu naklonjeno.

Mineva namreč leto dni od zaprtja koncertih prizorišč, bliža pa se nova poletna sezona, ko je koncertna dejavnost najbolj živa. Ali jo bo tokrat mogoče izpeljati ali ne, je še uganka. Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, veliko upanje predstavljajo cepiva in precepljenost, če bi se trenutni ukrepi nadaljevali, pa bi za preživetje prireditvenega sektorja kot eden glavnih ukrepov bila jamstvena shema.

Označil jo je za varnostno mrežo za organizatorje dogodkov in pojasnil, da gre v smeri, da bi v primeru, da po 1. juliju organizirani in napovedani dogodki ne bi mogli biti izvedeni ali pa bi bili izvedeni v bistveno manjšem obsegu zaradi odlokov, ki jih vlada sprejme zaradi zajezitve epidemije, že nastale stroške pokrila država.

“Na ta način bi želeli spodbuditi oziroma dati garancijo za to, da organizatorji z večjo samozavestjo začnejo pripravljati dogodke,” je povedal Zajc. Izrazil je upanje, da bi bilo to čimprej sprejeto, računa pa tudi na nekaj evropskih sredstev.

Da je jamstvena shema najpomembnejši ukrep za ponovni zagon koncertne industrije, sta koncertna organizatorja Mitja Prezelj in Andrej Sevšek pojasnila s tem, da so imeli lani večino stroškov s prestavljanjem koncertov in vračanjem vstopnic. Ker bi v primeru napovedovanja koncertov nastali novi stroški za npr. promocijo, pa ponovne odpovedi po Prezljevih besedah ne bi prenesli, ker so v tem letu ostali brez prihodkov.

Sevšek, ki stoji za festivalom Punk Rock Holiday v Tolminu, je izrazil upanje, da se bo s 1. julijem zgodilo koncertno novo leto. V nasprotnem primeru upa, da bo država pripravila plan B. Po njegovih besedah se namreč v poletni sezoni obrne dve tretjini sredstev v panogi, poroštveno shemo pa potrebujejo, da sploh lahko začnejo komunicirati z nastopajočimi in delavci.

Državnemu sekretarju se sicer zdi koncertna industrija pomembna, ker prispeva k bruto domačemu proizvodu in ker obsega veliko povezanih dejavnosti. Zato se je kmalu po začetku epidemije seznanil z njeno problematiko. Zdi se mu pravilno, da ima zagovornika znotraj vlade, da “pridemo do nekega življenjskega ukrepa”. V povezavi s tem je že bil sprejet mesečni temeljni dohodek, ki ga po njegovih besedah nameravajo še izboljšati, v povezavi z jamstveno shemo pa čakajo na zeleno luč za pripravo devetega protikoronskega paketa.

Kot je povedal, je ob seznanjanju s problematiko spoznal, da so znanja ljudi, ki jih imajo v tem poslu, pomembna, zato upa, da jih bodo ob ponovnem odprtju dejavnosti še lahko vnovčevali.

Za koncertnimi dogodki se skrivajo številni poklici, od oblikovalcev luči in zvoka, tehnikov, ozvočevalcev, promotorjev, ki so trenutno brez dela. Potrebnih je več ljudi, da sestavijo priprave, produkcijo in končno izvedbo, ki zahteva določeno tehnično znanje, je povedal ozvočevalec Max Gregor, ki se boji, da ti redki kadri sedaj izginjajo. Oblikovalec luči Črt Birsa pa je opozoril še na druge poklice, ki sodelujejo pri teh dogodkih, od cvetličnih aranžerjev do varnostnikov in gasilcev.

Med samimi glasbeniki pa se je v tem času, ko so brez koncertov, ki so njihov glavni vir zaslužka, da ga nato vrnejo v nadaljnjo ustvarjalnost, po besedah kitarista Tadeja Koširja zgodila tudi kriza identitete. Sprašujejo se, ali naj nadaljujejo z nečim, v kar so vložili ogromno časa in tudi denarja. Kot je povedal, se jih je veliko prekvalificiralo.

Source
sta.si

Povezani Članki

Back to top button