Komisija za narodni skupnosti je podprla predlagane dopolnitve zakona o poslancih, po katerih bi bila funkcija poslanca narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora ali zastopanja v samoupravnih narodnih skupnostih. Kljub nasprotovanju KPK so takšni rešitvi naklonjeni v vseh poslanskih skupinah z izjemo Levice.
Predlog dopolnitev zakona o poslancih posega v ureditev (ne)združljivosti funkcije poslancev narodnih skupnosti s članstvom in dejavnostih v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja v italijanski in madžarski samoupravni narodni skupnost. Vložila ga je poslanka Svobode Janja Sluga, sicer predsednica mandatno-volilne komisije. Kot je spomnila na današnji seji komisije, se v vsakem mandatu DZ znova srečujejo s to problematiko, saj področje nezdružljivosti funkcij urejata dva zakona, ki sta med seboj neskladna.
Zato so tudi različne interpretacije, ali je funkcija poslancev narodnih skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostih v omenjenih organih. Tako je upravno sodišče nedavno zavrnilo tožbo poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha zoper opozorilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki pa je ugotovila nezdružljivost poslanske funkcije z dejavnostjo zastopanja v Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti.
KPK je podobno ugotovila v več dosedanjih postopkih, a Sluga opozarja, da v sodbi upravnega sodišča in mnenju KPK ni zaslediti nobenega argumenta, kje v takšnih primerih je konflikt interesov. Sklicevala se je tudi na mnenje ministrstva za pravosodje, ki je leta 2021 ocenilo, da je interes, ki ga poslanec narodne skupnosti zastopa v državnem zboru, enak interesu samoupravne narodne skupnosti.
Glede opozoril, da bi bila izjema, ki bi jo za poslance narodne skupnosti zapisali v zakon, diskriminatorna do drugih poslancev, pa Sluga opozarja, da gre za pozitivno diskriminacijo. Ustava namreč posebej položaj narodnih skupnosti posebej varuje, zato njeni pripadniki uživajo nekoliko več pravic.
Zato je treba po njenih besedah v zakon o poslancih dodati določbo, da je funkcija poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora ali zastopanja v občinskih italijanskih in madžarskih samoupravnih narodnih skupnostih ter v italijanski in madžarski samoupravni narodni skupnosti v Sloveniji.
Medtem pa v KPK vztrajajo, da takšna rešitev ni ustrezna, saj da bi vzpostavila nova tveganja s področja nasprotja interesov. Prav tako v predlogu ni jasno utemeljen javni interes za posebno obravnavo položaja poslancev narodnostnih skupnosti v primerjavi z drugimi poslanci. Namestnik predsednika KPK David Lapornik je na seji opozoril, da ima tudi pozitivna diskriminacija svojo mejo. Po njegovih besedah bi lahko v neki točki lahko prišlo do nasprotja interesov. “Sedenje na več stolčkih, sploh če so stolčki med sabo tako povezani, ni dobro,” je opozoril.
Proti predlaganim rešitvam so se izrekli tudi v svetu Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Kot je pojasnil pravni zastopnik skupnosti Tomislav Lebar, ga ne podpirajo v predlagani obliki, pač pa predlagajo določilo, da je poslanec lahko član sveta občinske samoupravne narodne skupnosti in samoupravnih narodnih skupnostih, ne sme pa biti predsednik ali podpredsednik teh organov.
Medtem so predlog brez pripomb podprli v Obalni samoupravni skupnosti italijanske narodnosti.
Podpira ga tudi poslanec madžarske skupnosti Horvath, sicer predsednik komisije za narodni skupnosti. Predlog po njegovih besedah ureja obstoječo pravno praznino. Poudaril je, da ustava narodnim skupnostim daje posebne pravice, KPK pa da jim želi krčiti ustavne pravice in preprečiti članstvo v lastni skupnosti.
Zagotovil je tudi, da predloga ne zagovarja zaradi lastnih koristi, saj ni več predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in torej nima osebnega interesa za to. “To ni moja borba, jo bom pa vodil do konca iz zaveze do naše skupnosti,” je zatrdil.
Predlog je naletel na podporo vseh poslanskih skupin z izjemo Levice. Matej T. Vatovec se sicer strinja, da je zaradi prekrivanja dveh zakonov težava z interpretacijami nezdružljivosti, a po njegovih besedah “uzakonjanje negativne prakse” ni rešitev. Upravno sodišče je po njegovih besedah jasno ugotovilo, da funkciji nista združljivi, s čimer se strinja. Po njegovih besedah gre za trk dveh ustavnih pravic, zato je treba vprašanje razrešiti, a le s strinjanjem tako KPK kot obeh narodnih skupnosti.
Sklep, da komisija za narodni skupnosti podpira omenjeni zakonski predlog, je sicer podprlo 12 njenih članov, eden je bil proti. Mnenje bodo sedaj posredovali mandatno-volilni komisiji, ki je kot matično delovno telo pristojno za njegovo obravnavo.
