Pred dnevi se je pri nas oglasila uporabnica, s katero sva se v začetku tedna po telefonu dogovorila, da pride. Gospa je namreč invalid III. kategorije, ki se ji je zdravstveno stanje pred kratkim poslabšalo. Imela je nekaj vprašanj v zvezi s tem, kako naprej in kateri postopki sledijo pri uveljavljanju njenih pravic.
Ko sva skupaj šla čez njeno celotno razpoložljivo dokumentacijo, sem na enem od dokumentov opazil seznam priznanih ji zdravstvenih diagnoz. Med njimi je bil napisan tudi sindrom karpalnega kanala. Ko sem iz dokumentacije izvlekel izvedensko mnenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je sicer obvezna priloga odločbi ZPIZ o invalidnosti, pa na seznamu njenih bolezni sindroma karpalnega kanala ni bilo.
»Zanimivo.« Kajti sindrom karpalnega kanala je na seznamu poklicnih bolezni, ki je priloga Pravilniku o poklicnih bolezni. Vv spletni iskalnik vtipkaš »seznam poklicnih bolezni« in ti takoj vrže seznam. Na njem ga lahko vsakdo najde pod šifro 506.45.
Uporabnica sicer opravlja delo čistilke in v pogovoru mi je povedala, da jo včasih tako bolijo roke, da preprosto ne ve, kako zdržati do konca delovne izmene.
No, ko sem uporabnico vprašal, ali ji je kadarkoli kdorkoli govoril o sumu na poklicno bolezen, je rekla da nihče nikoli. Torej ji tega ni povedal ne osebni zdravnik ne izvajalec medicine dela ne izvedenec Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne imenovani zdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nihče v celi verigi. Nikoli. Čeprav imamo že skoraj dve leti pravilnik o poklicnih boleznih, ki jasno pravi, da mora (!) na možnost poklicne bolezni opozoriti prav vsak od teh naštetih zdravnikov. V njenem primeru tega pač nihče ni naredil.
Priznana poklicna bolezen sicer v času bolniške odsotnosti pomeni 100-odstotno bolniško nadomestilo. V primeru razloga bolezni, kot ima naša uporabnica napisano zdaj, pa je nadomestilo 80-odstotno.
V primeru, da naši uporabnici priznajo II. ali I. kategorijo invalidnosti in s tem invalidsko pokojnino, priznana poklicna bolezen tudi pomeni, da se pri izračunu njene invalidske pokojnine računa polni odmerni odstotek od osnove. Kar pomeni opazno višjo invalidsko pokojnino kot v primeru razloga bolezni, kjer se ji kot odmerni odstotek računa pokojninska doba, kolikor ima pač delovne dobe.
Tudi tega ji nihče od vseh teh zdravnikov »seveda« ni povedal.
In tako sva se z uporabnico zmenila, da nemudoma izpolniva obrazec za priznavanje poklicne bolezni. Ker je priloga tega obrazca zdravstvena dokumentacija, sem jo prosil, da gre do osebne zdravnice in pridobi kopijo svojega zdravstvenega kartona. Pred tem sem tudi poklical v ordinacijo njene osebne zdravnice in se zmenil, da bo naša uporabnica prišla tja.
Uporabnica je istega dne prišla nazaj do nas. Brez zdravstvenega kartona. Zdravnica je namreč želela vedeti, zakaj ga potrebuje, pa da je zdaj karton samo še digitaliziran, pa ne vem kaj še vse.
Pa sem moral zdravnici recitirati prvi odstavek 41. člena Zakona o pacientovih pravicah, ki jasno določa pravico pacientke do fotokopije njene zdravstvene dokumentacije. Naša uporabnica ga bo šla iskat v ponedeljek.
Če torej na kratko ponovimo: Gospa ima priznano diagnozo sindrom karpalnega kanala. Nihče od zdravnikov je ob tem nikoli ni opozoril na to, da bi lahko pri njej šlo za poklicno bolezen in da lahko v zvezi s tem sproži poseben postopek. Tudi po tem, ko je sprožila postopek priznavanja poklicne bolezni, je imela težave – z zbiranjem zdravstvene dokumentacije.
Po zadnjih podatkih je bilo na posebni komisiji za priznavanje poklicnih bolezni med aprilom 2023 in 2024 obravnavanih 117 vlog za priznavanje poklicnih bolezni. Priznani sta bili 2 (dve). Od 117.
Absolutno sem prepričan, da je to zato, ker absolutna večina čistilk, proizvodnih delavk in delavcev, poklicnih voznikov, fizičnih delavk in delavcev in tako naprej nima pojma o postopku priznavanja poklicne bolezni. Pri čemer sem enako absolutno prepričan, da ima kar nekaj vseh teh čistilk, proizvodnih delavk in delavcev, poklicnih voznikov, fizičnih delavk in delavcev zdravstvene težave, ki bi bile na tej posebni komisiji za ugotavljanje poklicne bolezni priznane kot poklicne bolezni.
Isti sistem torej, ki je sestavil seznam poklicnih bolezni in postavil Interdisciplinarno skupino strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni, kot se v celoti reče tej komisiji, pri vseh teh delavkah in delavcih verižno molči o tem, da gre pri njihovih boleznih za možnost poklicne bolezni.
Hm, le komu koristi ta neinformiranost poklicno izmučenih delavk in delavcev o poklicnih boleznih?
Goran Lukić, Delavska svetovalnica
