SlovenijaKultura

Koalicija glasbenega sektorja po avstrijskem vzoru za uvedbo poroštvene sheme

Koalicija glasbenega sektorja je po vzoru Avstrije predlagala uvedbo poroštvene sheme, ki bi omogočila načrtovanje in pripravo dogodkov za drugo polovico letošnjega leta. Del sheme je tudi urnik odpiranja javnih prireditev, s čimer bi sektor lahko začel ponovno ustvarjati lastne prihodke. Na gospodarskem ministrstvu predlog še preučujejo.

Kot je za STA sporočil Mitja Prezelj, v koaliciji menijo, da bi bila najboljša pomoč panogi, da se ji čim prej omogoči ponovno vzpostavitev dejavnosti in s tem ustvarjanje lastnih prihodkov. Panoga se je namreč ob ukrepih zaradi koronavirusa in prepovedi javnih prireditev znašla pred popolnim upadom prihodkov.

Narava dela v panogi je sicer takšna, da načrtovanje dogodkov terja določen čas. Ta se giblje od treh mesecev v primeru manjših koncertov, prek šest mesecev v primeru koncertov za do 6000 obiskovalcev oziroma do enega leta, če gre za koncerte z 10.000 ali več obiskovalci in manjše festivale.

Lani so samostojni organizatorji glasbenih dogodkov zaradi ukrepov za zajezitev covida-19 po podatkih koalicije prestavili okoli 120 prireditev. Zanje so imeli določene nepovratne stroške, kot so promocija, rezervacija prireditvenega prostora, predprodukcija in podobno. Ponovno prestavitev in s tem dodatnih stroškov ne bi prenesli, je zapisal Prezelj.

Ker prireditev, ki so jih načrtovali za drugo polovico letošnjega leta, po njegovih besedah zaradi trenutno negotove situacije ne morejo začeti pripravljati, so državi predlagali uvedbo poroštvene sheme, ki so jo sprejeli v Avstriji, po podatkih Koalicije glasbenega sektorja pa jo bodo najverjetneje tudi v Nemčiji, na Nizozemskem, v Združenem kraljestvu in še kje. Avstrija je za zaščito panoge predvidela 300 milijonov evrov.

V koaliciji tako glede na predviden tempo cepljenja predlagajo postopno odpiranje koncertnih prizorišč med 1. aprilom in 1. julijem, ko glasbena industrija v EU pričakuje popolno odpravo vseh omejitev. V primeru, da bi bili po 1. juliju dogodki zaradi omejitev odpovedani ali izvedeni v manjšem obsegu, pa bi organizatorjem nepovratne stroške krila država. Nepovratni stroški so odvisni tudi od tega, koliko časa pred datumom prireditve je ta odpovedana – v primeru lokalnih izvajalcev predstavljajo 20 do 45 odstotkov vseh stroškov, za mednarodne izvajalce in festivale pa med 45 in 85 odstotkov vseh stroškov.

V koaliciji si želijo, da bi bil ta ukrep zajet v devetem protikoronskem paketu, za zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih v glasbeni panogi pa predlagajo tudi povišanje univerzalnega temeljnega dohodka za tiste samozaposlene, ki jih je kriza ekonomsko najbolj prizadela. To so samozaposleni, ki so imeli v letu 2019 prihodek najmanj 12.000 evrov in so v letu 2020 beležili več kot 50- oziroma 75-odstotni upad.

“Univerzalni temeljni dohodek v zdajšnji višini 1100 evrov ne zadošča za pokritje vseh življenjskih stroškov in zato so samozaposleni prisiljeni razliko pokrivati iz lastnih prihrankov,” so še zapisali v koaliciji.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagane ukrepe preučujejo. Smernice za morebitni deveti protikoronski paket še niso sprejete, si pa prizadevajo, da bi bila poroštvena shema vključena v naslednji paket ukrepov. “Zavedamo se namreč, da je večmesečna prepoved javnih prireditev ekonomsko popolnoma izčrpala glasbeno panogo, ki bi poleg ukrepov socialne pomoči potrebovala tudi druge ukrepe za ponovno vzpostavitev svoje dejavnosti,” so zapisali za STA.

Source
sta.si

Povezani Članki

Back to top button