Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov opozorili na številne pravice potrošnikov, kot so pravica do varne hrane, do obveščenosti in do izbire. Dodali pa so tudi dolžnost, in sicer spoštljivo ravnanje s hrano in preprečevanje ter zmanjševane količin odpadne hrane.
Zagotavljanje varnosti hrane je soodgovornost vseh deležnikov v agroživilski verigi, so ob današnjem svetovnem dnevu pravic potrošnikov v sporočilu za javnost zapisali na kmetijskem ministrstvu. Varnost hrane se zagotavlja na vsaki stopnji pridelave in predelave ter distribucije hrane vse do potrošnikov. Vsak z vidika svojih pristojnosti je soodgovoren za zagotavljanje varnosti, ključno pa je znanje, sodelovanje in komuniciranje med vsemi deležniki.
Pri potrošnikih so v tej luči izpostavili potrebo po ustreznem ravnanju z živili ob in po nakupu hrane oz. živil. Nujni so izvajanje dobre higienske prakse – higiene rok, posode in pribora – upoštevanje ustrezne temperature shranjevanja, preprečevanje navzkrižnega onesnaženja živil in ustrezna toplotna obdelava.
Glede pravice do obveščenosti so spomnili, da morajo biti informacije potrošnikom zagotovljene, ti pa morajo brati označbe. Sodobne informacijske tehnologije omogočajo potrošniku dostop do velikega števila informacij, kar po eni strani prispeva k boljši obveščenosti, po drugi strani pa mu je ravno zaradi preobilice informacij včasih težko izbrati pravo, neodvisno, zanj koristno informacijo.
Zato je nujno, da potrošniki upoštevajo verodostojne informacije o živilih, beremo označbe pred nakupom, vsa morebitna zavajanja in nepravilnosti pa prijavijo Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so na kmetijskem ministrstvu zapisali med drugim.
Pravica do izbire pomeni možnost dostopa do raznolikih živil. Vsa živila v prometu morajo biti varna in ne smejo ogrožati zdravja potrošnika. Kakovost živil je lahko različna, nujno pa je, da so kakovostne lastnosti izdelka jasno označene, potrošnik pa o tem seznanjen.
Velik pomen pri zagotavljanju pravice do izbire živil imajo različne sheme kakovosti – evropske (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, ekološki) in nacionalne (izbrana kakovost, integrirani, in višja kakovost). Prepoznamo jih po evropskih in nacionalnih zaščitnih znakih na embalaži.
S shemami kakovosti in promocijo lokalne hrane ministrstvo krepi konkurenčnost slovenske agroživilske industrije, spodbuja lokalno pridelavo in potrošnjo, krepi samooskrbnost ter nudi potrošnikom verodostojne informacije o kakovosti in hranilnih koristih kmetijskih in živilskih proizvodov. Z vsem tem pa zagotavlja potrošnikom pravico do raznolike izbire.
Dolžnost potrošnikov je medtem spoštljivo ravnanje s hrano in preprečevanje ter zmanjševane količin odpadne hrane. V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi opredelili cilj prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju so se zavezale tudi države EU.
Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano – na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju (vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše), največji delež odpadne hrane pa nastaja v gospodinjstvih. Pri zmanjševanju zavrženih količin so zato izjemnega pomena spremembe navad vsakega posameznika, s katerimi bi prispevali k bolj trajnostni porabi in pridelavi hrane, z manj izgub in količin odpadne hrane. “Bodimo torej spoštljivi do hrane in s tem do dela naših kmetov ter pozorni tako pri nakupu hrane oziroma pri pripravi jedi,” so pozvali na ministrstvu.
