Demografska slika evropske družbe, in s tem tudi slovenske, za prihodnost ne obeta nič dobrega. Število delovno aktivnega prebivalstva pada, število starejših pa se povečuje. Po nekaterih predvidevanjih naj bi se do leta 2050 število oseb, starejših od 65 let, povečalo na skoraj polovico prebivalstva, število starejših od te starosti pa naj bi se celo podvojilo. V prihodnje naj bi bilo zato vse več starejših, ki bodo potrebovali pomoč pri vsakodnevni oskrbi in zato tudi mesto v domu za starejše, kar pa bo in pravzaprav že je problem. Že sedaj so domovi za starejše popolnoma zasedeni. Seveda obstajajo razlike po posameznih regijah, ampak to se pozna predvsem v dolžini čakalnih dob. V najmanj »problematičnih« regijah se na prosto mesto v domu čaka nekaj mesecev, v tistih bolj obremenjenih pa tudi po več let.
Številke
Institucionalno varstvo starejših ponujajo tako javni kot zasebni domovi za starejše. Sodeč po podatkih poročila Skupnosti socialnih domov Slovenije je bilo v javnih domovih za starejše v začetku tedna na voljo 13.382 mest, v zasebnih pa 6.043 mest. Skupno torej 19.425 mest za starejše, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo več bivati doma. Čeprav se številke na prvi pogled ne zdijo nizke, je stvarnost precej drugačna. Od skupno 19.425 prostih mest v vseh domovih za starejše je bilo 5. aprila 2024 dejansko prostih le 44 mest. Od tega je bilo sedem prostih mest v občini Murska Sobota, eno prosto mesto v ljubljanski občini, v mariborski občini pa 36. Skupaj pa je bilo prošenj za sprejem v dom kar 40.759.
Vzroki
Vzrokov za takšno stanje na področju institucionalnega varstva je več, verjetno najbolj očiten je problem pomanjkanja domov za starejše. Jasno je, da z najbolj očitno rešitvijo, to je gradnjo dodatnih domov, težav ne bi rešili. Sicer je tudi gradnja takšnega števila domov, ki bi pokrila vse trenutne potrebe, precej utopična.
Ob upoštevanju, da se kapaciteta mest v posameznem domu giblje med 150 in 250, bi morali država in zasebni izvajalci zagotoviti približno 204 dodatne domove. In to samo za trenutne potrebe starejših, brez upoštevanja demografske prihodnosti.
Še en vzrok za tako stanje je pomanjkanje kadra. Če upoštevamo nekaj let stare podatke, v domovih za starejše, pri čemer so upoštevani tudi posebni socialni zavodi, primanjkuje približno 3.600 zdravstvenih delavcev, zaradi česar je praznih približno tisoč mest, ki bi bila sicer na voljo. In čeprav bi slednjo težavo lahko odpravili na sistemski ravni, to kroničnih težav s pomanjkanjem prostih mest ne bi rešilo. Omembe vredna je še ena težava, ki je bolj skrite narave. Skoraj 41.000 čakajočih na prosto mesto v domovih za starejše ni realna številka dejansko potrebnih institucionalnega varstva. K tej številki je treba pridodati tudi tiste, ki si postelje v domu starejših enostavno ne morejo privoščiti, niti s pomočjo družine.
Vzemimo na primer cene Doma upokojencev Ptuj v enoti Koper za standardne storitve oskrbe, torej za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij. Cene se gibljejo med 26,22 evrov na dan za oskrbo I. kategorije (za osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči) do 45,14 evrov za oskrbo IV. kategorije (za osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor). Mesečno torej znaša strošek med približno 800 evrov za najcenejšo kategorijo in skoraj 1400 evrov za oskrbo IV. kategorije. Stroški bi bili še višji, če bi upoštevali še dodatne storitve oskrbe, kot je na primer pomoč pri osebni higieni, postiljanje in podobno. Ob povprečni pokojnini, ki znaša nekaj nad 800 evrov, je težava jasna.
Alternative
Obstajajo pa tudi rešitve problema, čeprav je za te potrebno pogledati prek meje. Cenejša alternativa slovenskim domovom so hrvaški domovi za starejše. Cene so za skoraj polovico nižje, gradijo se dodatni domovi, prostih mest je dovolj. Razlog za to pa je preprost: Hrvaška ima manj rigorozno zakonodajo glede manjših, tako imenovanih družinskih domov za upokojence.
Če upoštevamo le manjše domove s kapaciteto do dvajset oskrbovancev, jih je v sedmih županijah ob meji s Slovenijo kar 169, kar pomeni več kot tri tisoč mest za oskrbovance. Ob tem je potrebno upoštevati, da so slednji podatki stari že nekaj let. Podatka, koliko Slovencev jesen svojega življenja preživlja na tuji zemlji, slovensko ministrstvo za socialne zadeve nima, po nekaterih neformalnih ocenah pa ta presega številko 10.000 starostnikov.
Jan Bednarik
