HeadlineAktualnoSlovenija
Uredniški izbor

Kdo vse ne namerava prevzeti glasovnic?

Kupčkanje z glasovnicami

Opozicijske stranke so vložile konstruktivno nezaupnico proti vladi Janeza Janše. Obe strani preštevata glasove in upata, da jih imata dovolj za zmago. Po napovedih, nekateri koalicijski poslanci ne bodo dvignili glasovnic.

 

 

V državnem zboru se bo v sredo preštevalo poslanske glasove, ki bodo dali vedeti ali bo predsednik vlade Janez Janša ostal na položaju do volitev leta 2022, ali pa bomo ponovno zamenjali vlado. Opozicijske stranke (LMŠ, SD, Levica, SAB in Desus) združene v Koalicijo ustavnega loka (KUL), se že dlje časa trudijo, da bi vladavini trenutne koalicije naredile konec. Tako, kot je ameriški predsednik z napadi na državne institucije omajal demokracijo v ZDA, naj bi slovenski premier skupaj s koalicijskimi strankami vodil našo državo v prepad. Glavno vprašanje okoli katerega se zadnje dneve vrti vsa slovenska politika pa je, ali ima morebitni novi mandatar za sestavo vlade, predsednik Desusa Karl Erjavec, zagotovljenih 46 glasov, ki so potrebni, da prevzame vodenje države do volitev. Obe strani zagotavljata, da imata dovolj glasov, hkrati pa se zaradi bojazni, da kateri morebiti ne bi “pomotoma” obkrožil napačnega odgovora na glasovnici, vrši pritisk na poslance. Zaradi tega so se v javnosti pojavile informacije, da poslanci nekaterih koalicijskih strank sploh ne bodo prevzeli glasovnic za glasovanje, ki bo tajno.

 

Uničevanje države

Stranke, združeve v koalicijo KUL, so svoje obtožbe trenutne vlade strnile v tri točke. Prvič, po njihovem mnenju mora vlada Janeza Janše pasti, ker krši temeljna načela ustavne ureditve, med katere spadajo delitev oblasti, spoštovanje neodvisnih ustanov in svoboda medijev : “Takšna prizadevanja vlade SDS so v izrazitem nasprotju z vizijo države, za katero smo se državljani Slovenije zavzeli na plebiscitu pred tridesetimi leti (…) Pred našimi očmi se izvršuje sicer neizrečen, a neprikrit poskus stranke SDS, da z zlorabo ključnih institucij na podlagi avtokratskih prijemov, korak za korakom, spodje te družbene in državne temelje, redefinira ustavne norme, zaneti razdor in zakocka naš mednarodni položaj.”

 

Kot drugi razlog za vlaganje nezaupnice, so stranke KUL navedle (še bolje, obtožile) predsednika vlade, da je s svojimi nepremišljenimi potezami ogrozil ugled Slovenije v Evropski uniji in zunanje-politični položaj v mednarodni skupnosti. Pri tem so imeli v mislih tvite in pisma v katerih se je premier prepiral z evropskimi poslanci in blatil ugled naše države v tujini. Še posebej zaskrbljujoče je njegovo pismo predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, s katerim je premier Janša Slovenijo umestil med problematične evropske države, ki so znane po avtoritarnih težnjah in poseganju v človekove pravice :”Z zavajajočimi navedbami v pismu je predsednik vlade pozval tudi k odstopanju od ustaljenih demokratičnih procedur EU, ki so zapisane v pogodbah.”

 

Opozicijski poslanci so prepričani, da mora vlada oditi tudi zaradi katastrofalnega spoprijemanja s posledicami epidemije covid-19, zaradi česar smo na samem vrhu svetovne lestvice umrlih na milijon prebivalcev. Predvsem v koaliciji KUL, tako kot veliko državljanov, dvomijo v smiselnost vladnih epidemioloških ukrepov, ki po njihovem mnenju nimajo toliko veze z omejevanjem epidemije kot z represijo nad državljani in kršenjem osnovnih človekovih pravic. Ukrepi kot je policijska ura, prepoved snemanja mask za malico na prostem ali pa omejitev gibanja na občino, se niso izkazali kot učinkoviti ukrepi. Prav tako ne držijo niti ugotovitve vlade, da so za širjenje epidemije krivi predvsem mladi in druženja ljudi: “Podatki kažejo, da se glavnina novih okužb ne nanaša niti na zasebna druženja niti na trgovine ali bolnišnice ali DSO-je, pač pa se polovica vseh okužb nanaša na delovna mesta in družine.” Vsi hudi represivni ukrepi, ki omejujejo gibanja državljanov, so neučinkoviti, predvsem zaradi prevlade ideoloških in političnih tem nad strokovnimi. “… vlada je povsem spregledala prava žarišča okužb in sprejemala zmedene in kontroverzne ukrepe, ki k omejevanju epidemije niso mogli veliko prispevati,” so zapisali v koaliciji KUL.

 

Preštevanje glasov

Kakšna je trenutna stopnja slovenske demokracije se je dobro videlo ta teden, ko so, tako koalicijske kot opozicijske stranke, preštevale glasove svojih poslancev. Da bi koalicija KUL z morebitnim bodočim premierjem Karlom Erjavcemv svoji nameri uspela, bi morala imeti 46 glasov, vendar stranke koalicije skupaj štejejo zgolj 43 glasov, a tudi pri teh glasovih se je zapletlo. Potem, ko so se ves teden vrstili pogovori s poslanci, se še do zadnjega trenutka, do vložitve konstruktivne nezaupnice v državnem zboru, ni natančno vedelo, koliko glasov zares ima koalicija v praksi. Kot se je izkazalo, je imel Karl Erjavec že dan prej v trezorju stranke deponiranih 39 glasov političnih partneric, težave pa je imel s podpisi svojih lastnih poslancev. Namesto štirih podpisov, je dobil zgolj tri. Na koncu je koalicija KUL vložila nezaupnico podpisano s strani 42 poslancev, saj je Desusov poslanec Branko Simonovič zavrnil podpis. Zavrnitev podpisa je utemeljil s tem, da je nezaupnica vladi hkrati tudi nezapnica Desusu, ki je bil del te vlade.

Slika je simbolična. Foto: Reuters

Še intenzivnejše preštevanje poslanskih glasov in še hujši pritiski, naj bi se dogajali na strani vladne koalicije. Dvom v svobodno odločitev poslancev vladajoče koalicije, je kot prvi javno izrazil kar sam premier Janez Janša, ki je za Radio Ognjišče izjavil, da dopušča možnost, da vlada pade, saj ne zaupa koalicijskim partnerjem: “Zaupam tistim, ki so v vladi. Tistim, ki so v državnem zboru, pa kakor kateremu.” V javnosti so se zato pojavile neuradne informacije, da poslanci SDS ne bodo dvignili glasovnic. Tako jih bo imel predsednik stranke na vajetih, saj ne bodo mogli svobodno glasovati po svoji vesti, temveč bodo morali delati po diktatu z vrha. Čeprav je glasovanje tajno, lahko na tak način stranke izigrajo zakon in glasovanje kar naenkrat naredijo javno. Namreč, če glasovnic poslanci SDS-a ne bodo dvignili, bo javnost vedela, da noben izmed članov stranke SDS ne bo podprl nezaupnice. Ker smo želeli izvedeti ali se poslancem to ne zdi ponižujoče oziroma ali njihova svobodna volja znotraj stranke sploh kaj velja, smo se obrnili na predstavnico poslanske skupine SDS Lucijo Mlinarič, ki pa ni potrdila morebitnega Janševega ukaza svojim parlamentarcem, temveč povedala, da poslanci SDS-a niso nikoli rekli, da glasovnic ne bodo prevzeli.

Svoje glasovnice bodo prevzeli in po svoji vesti glasovali poslanci SMC, je zatrdila Janja Sluga in dodala: “Svojega glasu nisem obljubila nikomur. Ko na neprimeren način napadata obe strani, je najboljše, da se ne z eno ne z drugo stranjo ne pogovarjaš.” Predsednik stranke Zdravko Počivalšek pa se je vseeno postavil na stran vladajoče koalicije: “Ni čas za politične igre. Je pa dobro, da se poslanci preštejejo. Verjamem, da ima vlada stabilno podporo.”

Nejasno je, kaj bodo glede prevzema ali neprevzema glasovnic storili pri stranki NSi, saj se njen predsednik Matej Tonin glede tega ni izjasnil v javnosti, ampak je zgolj povedal, da se o tem v stranki še niso pogovarjali. Vseeno pa na spletni strani NSi lahko preberemo sklep upravnega odbora Zveze seniorjev NSi v katerem so zapisali: “Navzoči na seji so podali pobudo, da v primeru glasovanja o konstruktivni nezaupnici vladi, v izogib manipulativnih medijskih komentarjev ob rezultatu glasovanja o odločitvi poslancev NSi, le-ti ne dvignejo glasovnic, če nezaupnice ne podpirajo.”

Še najbolj neposreden izmed vseh predsednikov strank, ki podpirajo vladajočo koalicijo, je bil predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič. Da nihče izmed njegove stranke ne bo podprl koalicije KUL je Janševi koaliciji zagotovil s tem, da poslanci SNS glasovnic ne bodo prevzeli: “Mi trdno stojimo na svojem stališču in ga bomo na ta način tudi pokazali.”

Svobodna volja poslancev 

Četudi je takšno početje poslancev legalno, pa se lahko vsaj malo vprašamo o tem ali je tudi legitimno. Če naj bi bilo glasovanje o nezaupnici vladi tajno, je vsaj malo sporno, da ga z neprevzemom glasovnic poslanci na nek način naredijo javnega in s tem izigrajo zakon, ki predvideva tajno glasovanje o nezaupnici. S takšnim početjem neodvisnim poslancem vzamemo njihovo pravico do svobodne izbire in jih podredimo politiki. Možnost tajnega glasovanje je vendarle v samem bistvu demokracije. Če poslanci ne morejo glasovati po svoji vesti, ampak po nareku, je nekaj narobe z demokracijo, ki omogoča takšno izigravanje zakona. Zakaj imamo uzakonjeno tajno glasovanje, če se ga poslanci ne držijo?

Do kam se lahko sprevrže nespoštovanje državnih institucij in preigravanje zakonov, smo lahko nedavno videli na primeru ameriškega predsednika Donalda Trumpa, katerega skrajna twitter retorika se je končala z nasilnim vdorom desnih oboroženih ekstremistov v ameriški kongres. Glede na to, da je slovenski premier njegov veliki podpornik, kar je izkazal tudi s tem, da je še  edini izmed svetovnih državnikov, ki ni čestital novoizvoljenemu predsedniku Joeju Bidnu, lahko samo upamo, da se tudi slovenska politika ne bo izrodila zaradi sovražnega diskurza, prav tako, kot se je zgodilo v ZDA.

Zaenkrat politiki zgolj pritiskajo na poslance in preštevajo glasove, saj izid o nezaupnici Janševi vladi ne bo znan do konca glasovanja v sredo. Tako kot so nekateri pripadniki republikanske stranke v ameriškem kongresu pomagali demokratom pri ustavni obtožnici zoper predsednika Donalda Trumpa, tudi koalicija KUL upa, da bodo vsaj še štirje poslanci vladajoče koalicije prestopili na njihovo stran in jim pomagali pri rušenju vlade Janeza Janše. Vse oči so sedaj uprte v poslance stranke SMC, ki bi teoretično edini izmed vladajočih politikov lahko podprli konstruktivno nezaupnico.

Glasovanje o konstruktivni nezaupnici je bilo predvideno za sredo vendar se zavoljo stika, ki so ga poslanci različnih strank v petek na seji KNOVS imeli z direktorjem Sove Janezom Stuškom lahko zgodi, da seje v sredo ne bo. Po besedah predsednika DZ, Igorja Zorčiča (SMC), ki ima v rokah škarje in platno v zvezi s tem, bo “o seji v torek odločil kolegij, poslanci pa se bodo testirali”.

Source
Sebastijan Ozmec

Povezani Članki

Preverite tudi
Close
Back to top button