Slovensko kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi, ki bodo določili njegovo prihodnost. Med ključnimi vprašanji so generacijska prenova, stabilno podporno okolje in prilagajanje podnebnim spremembam. Mladi kmetje opozarjajo, da je nujno ustvariti pogoje, ki bodo omogočili nadaljevanje kmetijske dejavnosti, ob tem pa ne pozabiti na ekonomsko in socialno varnost.
Generacijska prenova kot temelj prihodnosti
Za prihodnost slovenskega kmetijstva je nujna generacijska prenova. Po zadnjih podatkih je le še 3,5 odstotkov nosilcev slovenskih kmetij mlajših od 35 let. Povprečna starost nosilca kmetije znaša 63 let, kar pomeni, da je prihodnost kmetijstva v Sloveniji resno ogrožena. Mladi se pogosto ne odločajo za prevzem kmetij zaradi pomanjkanja finančne varnosti in omejenega dostopa do zemljišč ter investicijskih sredstev.
Ena od glavnih težav je tudi, da večina slovenskih kmetij ne ustvarja dobička, ki bi omogočal redno izplačilo plače. To pomeni, da kmet dela in živi na kmetiji, vendar pogosto nima dohodka, primerljivega z drugimi sektorji. Vzpostavitev stabilnega podpornega okolja bi lahko izboljšala pogoje za mlade kmete, saj bi jim omogočila večjo ekonomsko varnost in spodbujala nove naložbe.
Omejitve in finančni izzivi
Mladi kmetje se srečujejo z večplastnimi izzivi. Med največjimi sta dostop do finančnih sredstev in omejitve pri pridobivanju kreditov. Evropska investicijska banka je Slovenijo opozorila, da so slovenski kmetje v neugodnem položaju, saj so krediti dražji, postopek pridobivanja pa dolgotrajnejši. Poleg tega so zahteve za zavarovanje višje kot v drugih državah EU.
Dostop do kmetijskih zemljišč je prav tako otežen. Urbanizacija in širitev industrijskih con povzročata zmanjševanje obdelovalnih površin, kar omejuje možnosti širitve kmetijskih gospodarstev. Prav tako mladi kmetje pogosto težko pridobijo zemljišča, saj jih starejši nosilci ne prenašajo pravočasno na naslednjo generacijo, deloma zaradi negotovih pokojninskih razmer.
Kmetijstvo in podnebne spremembe
Podnebne spremembe predstavljajo še enega od ključnih izzivov. Slovenija se sooča s pogostejšimi sušami, vročinskimi valovi in ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki vplivajo na pridelavo hrane. Poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije navaja, da se je obdelanost kmetijskih zemljišč v zadnjih letih zmanjšala, hkrati pa se je povečala urbanizacija, kar pomeni dodatno izgubo kmetijskih površin.
Slovenija je sicer dosegla nekatere pozitivne premike pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Emisije v kmetijstvu so se v obdobju 1986–2022 zmanjšale za 16,3 odstotka, vendar bo za nadaljnje izboljšave potrebno boljše prostorsko načrtovanje in ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam. Ena od rešitev je povečanje namakalnih sistemov, ki pa so trenutno še vedno premalo razviti.
Mercosur in evropski kmetijski sektor
Dodatno negotovost v evropsko kmetijstvo prinaša sporazum o prosti trgovini z državami Mercosur (Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj). Sporazum naj bi znižal cene hrane na evropskem trgu, kar bi močno vplivalo na položaj evropskih kmetov in zmanjšalo prehransko samooskrbo.
Slovenija je že zdaj v neugodnem položaju, saj stopnje samooskrbe nihajo. »Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu proizvodnje in porabe med leti precej nihajo, so bile leta 2023 višje kot leto prej pri žitu, krompirju in jajcih, znižale pa so se pri zelenjavi, sadju, mesu skupaj, mleku in medu. Domača proizvodnja, podobno kot v predhodnih letih, presega domačo porabo pri mleku (131 odstotkov), perutninskem mesu (109 odstotkov) in mesu govedi (106 odstotkov),« so zapisali na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Pomen digitalizacije v kmetijstvu
Digitalizacija kmetijstva je eden od ključnih trendov, ki lahko pripomore k večji učinkovitosti in trajnosti sektorja. Pametne tehnologije, kot so satelitsko spremljanje rabe zemljišč, precizno kmetovanje in avtomatizirani namakalni sistemi, omogočajo boljšo uporabo virov ter zmanjšujejo vpliv kmetijstva na okolje. Kljub temu digitalizacija v Sloveniji še vedno ni dovolj razvita, saj številni kmetje nimajo dostopa do potrebne infrastrukture ali pa je ta predraga.
Poleg tega je izobraževanje kmetov o digitalnih rešitvah ključno za njihovo uspešno implementacijo. Država in Evropska unija bi morali povečati vlaganja v usposabljanja in spodbude za digitalizacijo kmetijstva, da bi slovenski kmetje ostali konkurenčni.
Iskanje rešitev za prihodnost
Kljub izzivom obstajajo rešitve, ki bi lahko izboljšale stanje slovenskega kmetijstva. Ena od ključnih pobud je Akcijski načrt za delo z mladimi kmeti 2024–2030, ki vključuje ukrepe za generacijsko prenovo, izboljšanje dostopa do financiranja in spodbujanje izobraževanja na področju kmetijstva.
Poleg tega je nujno izboljšati prostorsko načrtovanje in preprečiti nenadzorovano širjenje urbanih območij na kmetijska zemljišča. Država mora zagotoviti več spodbud za trajnostno kmetijstvo, ki bo upoštevalo tako ekonomske kot okoljske dejavnike.
Nenazadnje pa je pomembno tudi povečanje ozaveščenosti javnosti o pomenu kmetijstva za družbo. Potrošniki bi morali biti bolj informirani o vplivu svojih nakupovalnih odločitev na prihodnost slovenskega kmetijstva. Spodbujanje lokalne pridelave in potrošnje lahko prispeva k večji prehranski varnosti ter ohranjanju slovenskega podeželja. Brez celovitih rešitev in sistemskih sprememb bo slovensko kmetijstvo v prihodnjih letih še naprej izgubljalo mlade prevzemnike, kar bo ogrozilo dolgoročno samooskrbo in stabilnost podeželja.
Petra Znoj
