Od Kitajske do Egipta, od Italije do ZDA ponovno lomasti vročinski val. V Grčiji in Švici letala za gašenje požarov delujejo skorajda neprestano; v Tuniziji nekateri državljani pošiljajo svoje družine iz mest na severne plaže; na Kitajskem uradniki svarijo pred izpadi električne energije zaradi pretirane uporabe klimatskih naprav. Ekstremno vroče vreme in ekstremni podnebni pojavi so v preteklih letih postali del nove okoljske in družbene realnosti, s katero se prebivalci sveta na različne načine soočajo povsod po svetu.
V trenutnih okoliščinah hitrih in preprostih rešitev za preživljanje vročih dni ni. Kljub temu so številne organizacije po svetu predlagale inovativne načine, ki bi kratkoročno in dolgoročno lahko pripomogle k lažjemu prestajanju vročih poletij. Svetovni ekonomski forum je v ta namen predlagal pet predlogov, ki bi jih mesta lahko uvedla z namenom borbe proti poletni vročini. Po vzoru prestolnice Freetown zahodnoafriške države Sierre Leone, ki se je pred leti odločila zasaditi milijon dreves, na forumu predlagajo ozelenjevanje mest. Ozelenjevanje ne vključuje zgolj zasajanja dreves, temveč tudi pozelenjevanje mestih zidov in streh ter ustvarjanje zelenih koridorjev. Forum prav tako za gradnjo predlaga uporabo tradicionalnih materialov, kot je apnenec, ter postavljanje zelenih streh po vzoru Buenos Airesa. Tretji ukrep, ki ga predlagajo na forumu, se zgleduje po Atenah in Sevilli, kjer so pričeli s kategorizacijo vročinskih valov po stopnji nevarnosti. V Atenah tako uporabljajo algoritem na podlagi vremenskih napovedi in preteklih stopenj umrljivosti, ki prebivalcem pokaže, kako nevarna bi lahko bila vročina.
Med tradicionalnimi načini hlajenja stanovanja ima še zmeraj velik učinek pasivno hlajenje stanovanja, ki lahko zmanjša uporabo klime tudi do 80 odstotkov. Pri pasivnem hlajenju gre za puščanje odprtih oken v mestih, ki se ponoči dovolj ohladijo, ter zatemnitev stanovanja čez dan. Po podatkih svetovnega ekonomskega foruma naj bi pasivno hlajenje v nekaterih ameriških mestih pacifiškega severozahoda stanovanje večino dneva ohranjalo izven območja nevarnosti za stanovalce. Zadnja tehnika hlajenja, ki jo beležijo pri svetovnem ekonomskem forumu, pa so tako imenovana hladna območja, ki že obstajajo po nekaterih svetovnih mestih. Ena izmed teh je dunajska mreža hladnih ulic, kjer z razpršilci megle razpršujejo drobne oblake hlapov, ki znižujejo temperaturo. Po drugi strani v Tokiu gradijo vetrne tunele za povečanje pretoka zraka na vročih območjih, v Tel Avivu pa nameščajo svetlobno obarvane senčnike iz blaga s sončnimi celicami, ki ponoči napajajo luči.
Težava soočanja z vročinskimi valovi je v tem, da resnično olajšanje poletne vročine zahteva velike urbanistične in infrastrukturne spremembe, za katere pri lokalnih in državnih oblasteh pogosto ni politične volje ali, v primeru globalnega juga, sredstev. Če odmislimo težave, povezane s politično motivacijo, se zdi, da bodo podnebne spremembe, ali bi vsaj morale, v prihodnosti močno vplivati na način grajenja mest in zasnovo stavb. Eden ključnih delov zasnove stavbe za olajšanje vročinskih valov je na primer prezračevalni sistem, ki spodbuja pretok hladnega zraka v vročem vremenu. Primer stavbe, ki upošteva novo podnebno realnost, je na primer mednarodno letališče Mactan Cebu na Filipinih z namensko visokimi stropi in nizkimi ostrešji. Odprta, valovita zasnova, daje največ prostora za pretok zraka okoli stavbe in omogoča dvigovanje vročega zraka. Po poročanju portala The Conversation naj bi zgled za gradnjo stanovanjskih sosesk iskali tudi v tradicionalni gradnji v tradicionalno vročih področjih, kot sta Bližnji vzhod ali severna Afrika, kjer imajo mesta majhne ulice, ki prepuščajo le malo sončne svetlobe, stavbe pa nimajo velikih oken, ki bi prepuščale veliko količino toplote v stanovanje.
Kljub mnogim predlogom različnih organizacij, kot je Svetovni ekonomski forum, pa se zdi, da so predlogi pogosto zasnovani po meri razvitih zahodnih držav ter ne upoštevajo realnosti globalnega juga, kjer za projekte, kot so hladne ulice ali ozelenjevanje, ni okoljskih pogojev, sredstev ali politične volje. Soočanje z vročino tako ponovno kaže, da tudi v tem primeru prebivalci sveta niso v istem čolnu. Vprašanje borbe proti vročini v letu 2023 tako ni več zgolj lokalno vprašanje soočanja z vročinskimi valovi, ampak globalno vprašanje termalne pravičnosti, rešitev katere predpostavlja solidarnost razvitih in hladnejših držav z revnejšimi in pogosto bolj vročimi državami globalnega juga.
Jernej Meden
