Letošnji končni rezultat poslovanja UKC Ljubljana bo najverjetneje na lanskoletni ravni, je na skupni seji komisije za nadzor javnih financ in odbora DZ za zdravstvo, na kateri na zahtevo NSi razpravljajo o primanjkljaju UKC, povedal generalni direktor UKC Marko Jug. Ob tem je izpostavil, da je zaradi prenove trenutno zaprta osmina bolnišnice.
Trenutni podatki z zadnjim poračunom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po besedah Juga kažejo, da je UKC Ljubljana v prvih devetih mesecih leta beležil 19 milijonov evrov primanjkljaja, in ne sprva napovedanih 29. V prvih šestih mesecih pa so po trenutnih podatkih beležili 350.000 evrov presežka. Za obdobje od julija do oktobra pa nekatere poračune še pričakujejo.
“S tem ne želim povedati, da bo ob koncu leta poslovanje izkazovalo presežek prihodkov, mislim, da ne, ampak mislim, da bomo uspeli obdržati rezultat vsaj na takšni ravni, kot je bil lani, kljub temu, da imamo letos zaprto eno osmino bolnišnice,” je poudaril. Po njegovih besedah zaprtje osmine bolnišnice zaradi prenove glavne stavbe pomeni 120 postelj manj, kar samo na kirurškem oddelku prinaša trimilijonsko izgubo.
Ljubljanski klinični center je po besedah generalnega direktorja edina zdravstvena ustanova, ki v vsakem delu dneva in vse dni v letu zagotavlja vse storitve, ki rešujejo življenja. A za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva niso posebej plačani, pač pa to dejavnost financirajo iz sredstev, ki jih prejmejo za druge opravljene storitve, medtem ko denimo koncesionarji prejetih sredstev ne porabljajo za urgentno dejavnost, je opozoril.
Glede primerjav z UKC Maribor, ki je v prvih devetih mesecih beležil 3,3 milijona evrov presežka, pa je dejal, da je mariborski klinični center drugačen po strukturi. Vključuje tudi zavod za transfuzijsko dejavnost, za katero UKC Ljubljana plačuje 16 milijonov evrov na leto, pa tudi oddelka za psihiatrijo in onkologijo, ki poslujeta pozitivno, je pojasnil. Ob tem je zagotovil, da je UKC Ljubljana primerljiva z drugimi univerzitetnimi bolnišnicami v Evropi, od številnih ima celo bistveno večjo izkoriščenost posteljnih kapacitet.
Poudaril je, da v slovenskih bolnišnicah tako kot v tujini zdravstvene storitve obračunavajo po sistemu primerljivih primerov. Zdravstvene storitve, potrebe pri obravnavi neke diagnoze, stanejo različno od primera do primera, bolnišnica pa dobi plačano povprečje po Gaussovi krivulji. UKC ob tem dobi še dodatek za terciarno dejavnost.
Ob tem pa v Gaussovo krivuljo nista vključena dva odstotka bolnikov z najtežjimi stanji, katerih zdravljenje je najdražje, saj bi sicer prišlo do “popolne anomalije”. Ker največ bolnikov s težkimi zdravstvenimi stanji zdravijo prav v UKC Ljubljana, vsega primanjkljaja z dodatkom za terciarno dejavnost ne uspejo pokriti. Zato je prepričan, da bi bilo opravljene zdravstvene storitve pri najtežjih bolnikih treba plačevati po stroškovni analizi in ne pavšalno.
Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je poudarila, da je UKC Ljubljana kot terciarna ustanova bolje finančno vrednotena – bistveno bolje kot splošne bolnišnice in nekoliko bolje kot UKC Maribor. Ali so nekatere storitve, programi ali dejavnosti podvrednoteni, pa lahko s konkretnim izvajalcem preučijo na osnovi stroškovnih analiz, je pojasnila. “Na tem področju menim, da lahko naredimo napredek,” je dejala.
“Zdi se mi nekoliko nesprejemljivo, da kot gradivo za razpravo v državnem zboru dobimo izsledke časopisnih člankov,” je povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar. Pri obravnavi poslovanja zdravstvenega zavoda ali druge organizacije bi bilo po njegovem prepričanju treba izhajati iz revidiranih in verodostojnih dokumentov.
Po njegovih besedah sicer slabše kot UKC Ljubljana poslujejo Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Splošna bolnišnica (SB) Trbovlje, Bolnišnica Topolšica in SB Slovenj Gradec.
“Kakšen bo poslovni rezultat ob zaključku poslovnega leta, bomo videli ob zaključnem računu in takrat bomo lahko tudi sodili, ali dosegamo zastavljene cilje,” je poudaril in dodal, da je v zadnjih letih UKC Ljubljana pod različnimi vodstvi dosegal negativen poslovni izid.
Vrhovna državna revizorka z računskega sodišča Nataša Musar Mišeljić je pojasnila, da se računsko sodišče veliko ukvarja s področjem zdravstva. “Absolutno bomo opravili svojo vlogo in nalogo, ampak to ne bo dovolj,” je opozorila. Če ugotovitve nadzorov računskega sodišča nimajo epiloga, za kar so potrebni tudi drugi organi, je ves trud revizij zaman, je poudarila.
Predsednica sveta UKC Ljubljana Irma Gubanec je pojasnila, da se je svet ob lanskem nastopu mandata soočil z izrazito nejasnimi okoliščinami poslovanja. Zato je zahteval izvedbo posebne zunanje revizije glede poslov z dobavitelji. Poročilo je bilo končano v začetku leta, nato pa pripravljen akcijski načrt.
Predstavnik zaposlenih v svetu UKC Ljubljana Matjaž Turel pa je izpostavil strokovnost in predanost zaposlenih v kliničnem centru. Za stanje v zdravstvu in tudi v UKC Ljubljana po njegovem prepričanju velik del odgovornosti nosi politika, je dejal. Veliko stvari bi bilo po njegovem mnenju mogoče tudi izboljšati – včasih opravijo preveč preiskav, saj se bojijo, da bi naredili napako, o kateri bi mediji takoj poročali.
