Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič se je pred praznikom dela zavzela za varnejše zaposlitve, za socialno varnost in dostojno starost. Izrazila je nasprotovanje predlogu zakona o demografskem skladu in v primeru sprejema napovedala referendumske postopke. Zavzela pa se je sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi.
Jerkičeva je na novinarski konferenci na Rožniku, sicer tradicionalnem prizorišču zaradi epidemije covida-19 tokrat odpovedanih prvomajskih praznovanj, kot osrednjo tematiko letošnjega praznika dela izpostavila varnost v vseh njenih oblikah.
V tem kontekstu je med drugim spomnila na problematiko prekarnosti oz. negotovih oblik dela. “Ravno epidemija je pokazala, kako ranljive so osebe, ki delajo v prekarnih oblikah dela,” je poudarila. Varnost zaposlitve pomeni tudi ustrezno plačilo, dostojno delo in trajnost zaposlitve. Kot je poudarila Jerkičeva, je nedopustno, da se srečujemo s hitrimi odpuščanji, čemur smo bili priča v zadnjih mesecih, zgolj zato, ker pričakovani dobički padejo po 10 ali 15 odstotkov.
Tudi z varnostjo na delu so se v sindikatu v minulem obdobju ukvarjali več kot sicer. Spomnila je na začetek epidemije, ko so se zaposleni soočali s pomanjkanjem zaščitne opreme in razkužil, marsikdo pa je takrat zbolel ravno iz tega razloga.
V sindikatih zato pričakujejo, da se bodo za zaščito delavcev sprejemali “ukrepi in ne papirji”. Po njeni oceni je namreč varnost pri delu v Sloveniji “bolj ali manj papirnata bitka in izpolnjevanje predpisov, manj pa dejanskih ukrepov”.
Prav tako Jerkičevo skrbi, da smo se v zadnjem obdobju kar preveč sprijaznili s fleksibilnostjo dela. Situacija je bila resda nepredvidljiva, a dovolili smo, da se je delo razvleklo čez ves dan, da so delavci dosegljivi 24 ur na dan, da je pomešano zasebno in službeno življenje, je navedla. Kot je poudarila, je treba paziti, da to ne bo postalo normalno tudi takrat, ko se vrnemo v “normalno življenje”, torej v obdobju po epidemiji.
Spregovorila je tudi o vprašanju poklicnih bolezni. “Ker to področje ni urejeno, nam po nepotrebnem umirajo ljudje. Če ne vemo, kaj je treba preprečevati, potem tudi ne vemo, kako,” je opomnila.
Ljudem, ki si s svojim delom ne morejo zagotoviti preživljanja, pa je treba zagotoviti socialno varnost. Ukrepe je po besedah Jerkičeve treba zagotavljati na način, ki bo dostopen vsem. Zavzela se je tudi za varno starost, dostojne pokojnine in ustrezno dolgotrajno oskrbo.
V sindikatih se sicer ukvarjajo tudi z aktualnimi zakonodajnimi predlogi. Kot je dejala, jih skrbi demografska slika, zaradi česar se zavzemajo za sprejem ustrezne zakonodajne rešitve. “Potrebujemo sklad, ki bo zagotavljal zbiranje sredstev, ki jih bo mogoče uporabiti zgolj za namene prenizkih pokojnin, ne pa sklad, kjer bo politika lahko razprodala še tisto, kar nam je v preteklosti uspelo ohraniti kot skupno premoženje,” je pojasnila.
Iz tega razloga Jerkičeva nasprotuje vladnemu predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu. Če bo ta konec maja sprejet, bodo po njeni napovedi sprožili referendumske aktivnosti.
Se je pa zavzela za ureditev področja dolgotrajne oskrbe in sprejem zakona, ki je v pripravi, saj gre za področje, ki zadeva prav vse.
Glede načrta za okrevanje in odpornost po epidemiji covida-19 pa je dejala, da “bolj kot to, kar smo poslali v Bruselj, skrbi to, na kakšen način bomo sredstva uporabili, da ne bo šlo za priložnost le za posameznike, katerih dolgove bomo potem plačevali vsi”.
Jerkičeva se je dotaknila še področja socialnega dialoga in ocenila, da zlasti v zadnjem letu vse bolj izgublja pomen in obseg. Posledica tega so zakoni, ki se sprejemajo hitro in nepremišljeno, ustavno sodišče pa jih nato razveljavlja.
Od tej priložnosti je čestitala “vsem, ki imajo prvi maj za osebni praznik”, predvsem pa članicam in članom sindikatov.
