Ni skrivnost, da so nezdrave razvade prebivalcem Republike Slovenije izredno ljube. Medtem ko so pretekli vikend po grlih širom dežele stekli hektolitri žlahtne kapljice, si delavci in delavke v Sloveniji vsakdanji premor od dela najraje krajšajo s cigareto. Vendar oblast alkoholne objestnosti razen mladoletnim ne preprečuje, temveč ukrepa le takrat, ko je prepozno – denimo s kaznovanjem pijanih voznikov ali pijanih nasilnežev. Povsem drugače država obravnava kajenje in ga bodisi z visokimi maržami na tobačne izdelke ali prepovedjo kajenja v javnosti poskuša preprečiti preden je prepozno – torej preden kadilec ali kadilka utrpi posledice pri zdravju.
Posledice torej niso primerljive – medtem ko pijani vozniki in malo manj voznice ogrožajo življenje vseh udeležencev v prometu, pijani nasilneži pa vseh udeležencev v javnosti, cigaretni dim škodi predvsem kadilcu, na javno zdravje pa učinkuje skozi daljše časovno obdobje. Hitro bi lahko sklepali, da prizanesljivost države do pitja alkohola in strogost do kajenja pogojuje alkoholična kultura, ki jo gojimo v Sloveniji. Vendar kulturni argument le težko vzdrži, če primerjamo podatke Statističnega urada o porabi alkohola in deležu kajenja. Oboji so zaskrbljujoči – odrasli prebivalec Slovenije je v preteklem letu v povprečju na teden popil malo pivo, kozarec vina in malo šilce žgane pijače, medtem ko vsak peti odrasli prebivalec redno kadi. Na leto pa povprečen prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, popije več kot deset litrov čistega alkohola. Slovenska kultura ni samo pijanska, je tudi zelo kadilska. Zato odgovora na odnos oblasti do vsakdanjih pregreh ni moč iskati v kulturi, temveč prej v konceptu biopolitike – politike kot nadzora nad vedenjem in telesom posameznika.
Vlada je prejšnji teden sprejela novelo zakona o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki prepoveduje vse arome v elektronskih cigaretah razen arome tobaka in mentola. Poleg tega novela uvaja prepoved kajenja v vseh notranjih prostorih, tudi kadilnicah. S predlogom zakona, ki ga mora potrditi še državni zbor, vlada v slovensko zakonodajo prenaša lansko evropsko direktivo.
Novela predvideva prepoved vseh arom v elektronskih cigaretah in kajenja v kadilnicah ter dopolnitev nekaterih določb nadzora in kazenskih določb v zvezi s tobačnimi izdelki. S tem bi naredili pomemben korak k uresničitvi dolgoročne strategije Za Slovenijo brez tobaka, in sicer da bo v Sloveniji do leta 2040 manj kot pet odstotkov prebivalcev uporabljalo tobačne in z njim povezane izdelke.
Da uporaba elektronskih cigaret strmo narašča med otroki in mladostniki, je ključen razlog za spremembo zakonodaje, je povedala ministrica za zdravje. »Elektronske cigarete vsebujejo številne škodljive, rakotvorne in dražilne snovi, ena ključnih pa je nikotin, ki je škodljiv za srce, pljuča in možgane,« je poudarila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. »Vse več raziskav kaže, da pri mladostnikih, ki sicer ne kadijo, uporaba elektronske cigarete bistveno, tudi do štirikrat poveča verjetnost, da bodo začeli kaditi tudi običajne cigarete,« je navedla.
Zakon uvaja tudi popolno prepoved kadilnic, torej popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. »Kadilnice so se namreč kljub prezračevanju, filtriranju in drugim tehničnim ukrepom izkazale za neučinkovito zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu,« je povedala ministrica. Zaradi možnosti kadilnic so mednarodne organizacije uvrstile Slovenijo med države z nepopolno zaščito prebivalcev pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kar slabša mednarodno oceno slovenske politike nadzora nad tobakom, je pojasnila.
Za preprečevanje črnega trga in omogočanje boljšega nadzora zakon predvideva tudi nove kazenske določbe. Med drugim posameznik tovrstnih izdelkov ne bo smel prodajati in uvažati v večjih količinah, je povedala ministrica. »Da bomo učinkoviteje izvajali prepoved prodaje tovrstnih izdelkov preko spleta, ki velja od leta 2017, predlog zakona posameznikom prepoveduje uvoz teh izdelkov iz tretjih držav. Gre za izdelke, ki pogosto kršijo zakonodajo, predvsem glede vsebnosti nikotina in drugih škodljivih snovi,« je dejala Prevolnik Rupel.
Ministrica je, kot kaže, mislila na vse. Razen na najpomembnejše, na vzroke in razloge za epidemijo kadilstva. Medtem ko si odrasli cigaret ali druge kadilske naprave med zobe zatikajo predvsem, da bi z majhno pregreho pobegnili od potrošniškega in delavskega stresa, mladi kadilci in kadilke predvsem raziskujejo meje zakonodaje, starševske discipline in medvrstniške priljubljenosti in svoje kajenje pojmujejo kot obliko upora. Prav slednje je poglavitni razlog za protikadilsko zakonodajo in diskriminacijo kadilcev. Novela protikadilskega zakona poskuša s korenčkom in palico vsakdan in telesa prebivalcev Slovenije usmeriti na bolj zdrav način življenja, torej v sprejemljiv okvir, kar je definicija biopolitike. Vendar otroci zaradi nove črke na papirju ne bodo nehali kaditi, še manj odrasli, bo pa kadilski upor mladoletnikov dobil še dodaten izziv v kršenju novele zakona.
Jaka Virant
