SlovenijaGospodarstvo

Interseroh: Analiza predloga zakona o varstvu okolja kaže na uvajanje monopola

Podjetje Interseroh je ekonomistu Sašu Polancu zaupalo pripravo študije, ki obravnava ekonomske učinke predlaganega novega zakona o varstvu okolja. Študija kaže, da predlagana rešitev vodi v postopni monopol, to pa pomeni višanje cen in manj vlaganj v investicije, so ta teden sporočili iz podjetja.

Predlog prenovljenega zakona o varstvu okolja uvaja pomembne novosti v ureditev organizacij (doslej skupnih načrtov) za skupno izpolnjevanje proizvajalčeve razširjene obveznosti. Dosedanja ureditev je za različne vrste proizvodov dopuščala različne ureditve in posledično število organizacij v posameznih shemah – v shemi za odpadno embalažo jih denimo deluje šest, v shemi odpadnih baterij in v shemi odpadne električne in elektronske opreme po pet, v shemi odpadnih sveč štiri, dve organizaciji sta aktivni v shemi odpadnih zdravil, po ena organizacija pa v shemah odpadnih gum, fitofamacevtskih sredstev in izrabljenih vozil, v analizi spominja Polanec.

Predlagani novi zakon vsebuje določbo, da lahko organizacijo za upravljanje z odpadki, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, ustanovijo samo proizvajalci istovrstnih izdelkov, s čimer se preprečuje opravljanje dejavnosti večini organizacij podjetjem, ki trenutno že delujejo. Hkrati naj bi novoustanovljena agencija izdala dovoljenje organizaciji le pod pogojem, da je skupni delež celotne količine proizvodov pridruženih proizvajalcev najmanj 25-odstoten, s čimer je število organizacij teoretično omejeno na največ štiri.

Nadalje analiza ugotavlja, da v petih shemah (od 10) nobena od obstoječih organizacij ne bi izpolnjevala obeh pogojev, v štirih shemah pa nobena organizacija ne bi izpolnjevala niti pogoja ustanovitve s strani proizvajalcev. V preostalih petih shemah bi – z izjemo sheme odpadnih nagrobnih sveč, kjer bi ostali dve organizaciji – poslovala le še ena organizacija.

Hkrati zakon delovanje organizacij pogojuje tudi z nepridobitnostjo, zato je motiv za ustanavljanje več organizacij relativno majhen. “Zato je zelo verjeten scenarij (izjema so sheme odpadnih sveč), da bi v okviru večine shem ostala na trgu le še ena organizacija, kar pomeni premik od aktivne konkurence k monopolu,” opozarja študija.

Analiza dinamike tržnih deležev organizacij in cen v okviru sheme odpadne embalaže v Sloveniji je pokazala, da je vstop novih organizacij, ki niso bile ustanovljene s strani proizvajalcev, povzročil znižanje cen, nadalje navaja Polanec. To posledično pomeni, da bi prisilen izstop teh organizacij iz trga upravljanja z odpadki povzročil višanje cen. Hkrati lahko odsotnost konkurence zmanjša tako učinkovitost kot tudi inovacije.

Nenazadnje je Polanec opozoril na relativno kratko 12-mesečno prehodno obdobje, ko bi morale nove organizacije zamenjati obstoječe, pri čemer v okviru petih shem nobena od obstoječih organizacij ne bi smela ostati na trgu. Podjetja, ki zdaj opravljajo dejavnost shem, lahko prenehajo s poslovanjem prej, kot proizvajalci ustanovijo lastne sheme. Za proizvajalce, ki ne bi ustanovili organizacij, niso predvidene nobene sankcije, postavlja pa se tudi vprašanje koordinacije proizvajalcev glede podpisa pogodbe z organizacijo, saj 25-odstotna omejitev pomeni, da vse organizacije ne bodo dobile dovoljenja za delovanje.

V Interserohu so ugotovitve povzeli z besedami, da predlagani zakon uvaja postopni monopol, ta pa neizogibno vodi v višje cene in zmanjšanje vložka v inovacije. Predlagana ureditev bi s trga izrinila Interseroh in številne druge organizacije, kar bo vodilo v povišanje cen. To pa bi najbolj prizadelo obrtnike ter mala in srednja podjetja v Sloveniji. Po oceni družbe gre za omejevanje konkurence, ki je v nasprotju z zakonodajo in vodi v monopolizacijo sistema ter na nesorazmeren način posega v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button