Notranji ministri so se v dosedanjih vladnih mandatih pogosto soočili z interpelacijo o njihovem delu in odgovornosti, nekateri tudi več kot enkrat v svojem mandatu. Aktualni minister Boštjan Poklukar je 11 notranji minister, ki ga je doletela interpelacija. Doslej je uspela le ena izmed njih, leta 1998 je afera Vič-Holmec odnesla Mirka Bandlja.
Interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja je 16. junija 1992 vložila skupina poslancev Demosa. Očitala mu je, da so se uniformirani policisti uporabljali kot zbiralci političnih informacij. Skupščina o interpelaciji zaradi nesklepčnosti ni odločala.
Interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Mirka Bandlja je 2. novembra 1998 vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo. Očitali so mu, da je zavestno ustvarjal pogoje za nadzorovanje in obveščevalno spremljanje parlamentarne opozicije ter ob tem tudi onemogočal parlamentarni nadzor nad uporabo posebnih metod in sredstev v okviru kriminalistične službe. DZ je o interpelaciji odločal 16. februarja 1999 in jo izglasoval z 49 glasovi za in 26 proti.
Interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Rada Bohinca je 27. februarja 2004 vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Miho Brejcem. Očitali so mu neustrezno izvrševanje odločbe ustavnega sodišča v zvezi z izbrisanimi. DZ je o interpelaciji odločal 30. marca 2004 in jo zavrnil s 30 glasovi za in 46 proti.
Interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja je 22. novembra 2007 vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Pavlom Gantarjem. Med drugim so mu očitali politizacijo policije ter kršitev zakonov o zasebnem varovanju, s čimer naj bi bil posredno odgovoren za dogodke pred diskotekama Lipa in Global. DZ je o interpelaciji odločal 5. februarja 2008 in jo zavrnil s 26 glasovi za in 42 proti.
Interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal je skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom vložila 23. februarja 2009. Tudi ta se je zagovarjala zaradi po oceni vlagateljev neustreznega izvrševanja sodbe ustavnega sodišča o izbrisanih. DZ je o interpelaciji odločal 1. aprila istega leta in jo zavrnil z 31 glasovi za in 48 proti.
Še eno interpelacijo ministrice Kresal je skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom vložila 23. februarja 2010. Predlagatelji so interpelacijo utemeljevali s sumom nepravilnosti pri najemu stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada in sumom poskusa političnega vpliva na delo policije v primeru Baričevič. DZ je o interpelaciji odločal 21. aprila istega leta in jo zavrnil z 38 glasovi za in 40 proti.
Interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka je 19. novembra 2012 vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem. Očitali so mu organizirano prevaro pri preverjanju podpisov za podporo referendumu o sanaciji bančnega sistema. DZ je o interpelaciji odločal 18. decembra istega leta in jo zavrnil s 37 glasovi za in 48 proti.
Interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta je 12. novembra 2013 vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem Toninom. Ministru so očitali diskriminacijo javnih uslužbencev glede na članstvo v sindikatih ter nepravično urejanje problematike izbrisanih. DZ je o interpelaciji odločal 13. decembra istega leta in jo zavrnil s 36 glasovi za in 47 proti.
Še eno interpelacijo o delu ministra Viranta je skupina poslancev s prvopodpisanim Ivanom Vogrinom vložila 20. februarja 2014. Med drugim so mu očitali dvojna merila pri kadrovskih odločitvah. DZ je o interpelaciji odločal 4. aprila 2014. Za razrešitev ministra je glasovalo 39 poslancev, proti pa 23. A Virant je ostal minister, saj bi predlagatelji interpelacije za njegovo razrešitev morali zbrati absolutno večino oz. 46 glasov.
Tudi ministrica iz vrst vlade Mira Cerarja Vesna Györkös Žnidar ni ušla interpelaciji. 24. junija 2015 jo je vložila opozicijska SDS, očitali so ji predvsem ravnanje v primeru aretacije nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, v razpravi pa je bilo slišati tudi očitke o tem, da deluje brez strategije. DZ je o interpelaciji odločal 24. septembra 2015, za je bilo 25 poslancev, proti pa 50.
Predlog za razrešitev notranjega ministra Aleša Hojsa so 9. junija 2020 vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB zaradi odločitve, s katero je notranje ministrstvo odpravilo prepoved koncerta hrvaškega pevca Thompsona v Mariboru. Po njihovem prepričanju je to omogočilo poveličevanje ustaštva, sovraštva in nasilja, ki naj bi jih promoviral omenjeni pevec. Hojsu so očitali tudi kadrovske menjave. DZ je o interpelaciji odločal 19. septembra tega leta. Z 38 glasovi za in 43 glasovi proti jo je Hojs uspešno prestal.
Še drugo interpelacijo v istem mandatu so zoper ministra Hojsa 20. oktobra 2021 vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP, ki so mu očitale politizacijo in militarizacijo policije, ponižujoč, ignorantski in nestrokoven odnos do splošne javnosti, protestnikov, zaposlenih v policiji, predstavnikov sindikatov, neodvisnih državnih organov in strokovne javnosti, pa tudi nezakonito zaposlovanje v policiji. O interpelaciji je DZ odločal 21. decembra 2021, za njen uspeh pa sta zmanjkala dva glasova: za je glasovalo 44 poslancev, proti pa 37.
Opozicijska SDS je interpelacijo zoper notranjo ministrico Tatjano Bobnar, prvo v vladi Roberta Goloba, vložila 20. septembra 2022. Zmotilo jih je odstranjevanje ograje na meji, ravnanje policije ob nedavni aferi o domnevnih spolnih zlorabah ter dopis glede podpor za predsedniške kandidature.
Tudi naslednika Bobnar, aktualnega notranjega ministra Boštjana Poklukarja je doletela interpelacija. 28. novembra lani so jo vložili poslanci NSi, SDS in nepovezani poslanci Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh. Interpelacija je sledila ugotovljenim nepravilnostim na centru za varovanje in zaščito ter ugotovitvi upravnega sodišča o kršitvi v postopku imenovanja zdaj že nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića. Na ministra pa letijo tudi očitki o nakupu stražarskih hišk za policiste, nasilju na območjih z romskim prebivalstvom, opustitvi dolžnega ravnanja in izgubi zaupanja v ministrsko funkcijo. Poslanci bodo o interpelaciji glasovali v torek.
