Infrastrukturno ministrstvo z novim zakonom za izboljšanje trajnostne mobilnosti

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo in v javno obravnavo poslalo predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju, s katerim želijo med drugim prispevati k izboljšanju učinkovitosti prometnega sistema, okrepiti prometno varnost ter zmanjšati negativne učinke prometa na okolje, prostor in zdravje. Komentarje k predlogu zbirajo do 22. marca.

Kot izhaja iz predloga zakona, je namen celostnega prometnega načrtovanja vzpostaviti okvir za uresničevanje prometne politike, ki bo v skladu s cilji trajnostnega razvoja, gospodarske blaginje, socialne kohezije in varstva okolja.

S celostnim prometnim načrtovanjem se, kot poudarjajo snovalci predloga zakona, prispeva k izboljšanju učinkovitosti prometnega sistema, učinkovitejšemu upravljanju prometnega povpraševanja, izboljšanju dostopnosti v prometnem sistemu za vse prebivalce, zmanjšanju negativnih učinkov prometa na okolje, prostor in zdravje ter izboljšanju prometnih omrežij in večji prometni varnosti.

Ministrstvo cilja na strateško in ciljno usmerjeno prometno načrtovanje, s katerim bi spodbujali trajnostni promet, v okviru katerega bi bili enakovredno obravnavani vsi prometni načini in vrste prometa. Strukturo prometnih načinov bi spremenili v korist trajnostnim oblikam mobilnosti, ki so energetsko in prostorsko bolj učinkovite ter sproščajo manj emisij toplogrednih plinov, hrupa in drugih onesnaževal od prevoznih sredstev na fosilna goriva.

Kot so zapisali v predlogu, bi razvoj trajnostnega prometa med drugim zagotavljali s krepitvijo razvoja javnega potniškega prometa in s spodbujanjem rešitev za oblike mobilnosti, ki nadomeščajo ali zmanjšajo rabo osebnih vozil.

Izpostavljajo tudi, da je treba v okviru celostnega načrtovanja prednostno zagotoviti boljši izkoristek obstoječe prometne infrastrukture in ukrepov upravljanja prometa pred vlaganji v nove infrastrukturne zmogljivosti.

Predlog zakona med drugim predvideva tudi ustanovitev sveta za celostno prometno načrtovanje, ki bi ga resorni minister sklical po potrebi, a najmanj enkrat letno. Med glavnimi viri za financiranje ukrepov trajnostne mobilnosti bodo občinski proračuni, državni proračun iz postavk ministrstva za infrastrukturo ter sredstva podnebnega sklada in Eko sklada.

Source
STA
Back to top button