Slovenija

Informacijska pooblaščenka opozarja na spornost zbiranja podatkov o narodnosti in veroizpovedi pri prijavi prebivališča

Parlamentarni odbor za notranje zadeve je minuli teden v predlog novele zakona o prijavi prebivališča vključil določbo, po kateri bi se ob prijavi stalnega prebivališča zbirali tudi podatki o narodnosti in veroizpovedi. To po mnenju informacijske pooblaščenke predstavlja hud poseg v zasebnost in nevarnost tveganja diskriminacije.

Prvotni predlog novele zakona o prijavi prebivališča sicer omenjene sporne določbe ni vseboval, so jo pa na seji 4. februarja na predlog SNS vanjo z dopolnilom vključili člani odbora DZ za notranje zadeve.

Predlog tako sedaj predvideva, da bi posameznik ob prijavi stalnega prebivališča, stalnega naslova v tujini ali spremembi stalnega naslova v tujini med drugim navedel tudi svojo narodnost, veroizpoved ter materni jezik. Tovrstnih podatkov ob prijavi prebivališča doslej niso zbirali.

Po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik pomeni zbiranje teh posebej občutljivih osebnih podatkov hud poseg v zasebnost posameznikov, prinaša pa tudi “nevarnost tveganja za diskriminacijo posameznikov – tujcev, manjšin, ranljivih skupin – v smeri policijske države”, so zapisali v sporočilu za javnost.

Poleg poziva državnemu zboru je zato pooblaščenka o spornem predlogu seznanila tudi varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti.

Kot menijo v uradu pooblaščenke, bi lahko imele takšne spremembe resne in nepredvidene posledice za pravice posameznikov. Ni namreč jasno niti, ali gre za določeno obliko obvezne opredelitve narodnosti, veroizpovedi ter maternega jezika, niti to, zakaj naj bi zakonodajalec po skrajšanem postopku poskušal uvesti takšne spremembe, dodajajo.

Pooblaščenka še opozarja, da ustava opredeljuje pravico do svobode vesti in določa, da se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je namreč svobodno. Prav tako ustava prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Samo zbiranje pa mora biti opredeljeno z zakonom in mora biti vedno skladno z ustavnim načelom sorazmernosti.

To pomeni, da mora zakonodajalec pri opredeljevanju zbiranja osebnih podatkov v zakonih vedno paziti, da se z zakoni ne posega v zasebnost posameznikov v večji meri, kot je nujno potrebno, smiselno in učinkovito za doseganje zasledovanih zakonitih ciljev. Iz objavljenih gradiv pa ni mogoče razbrati, kaj je namen in katere cilje naj bi se s tem zasledovalo, še opozarja Prelesnikova.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button