AktualnoSlovenijaGospodarstvo

IMF nekoliko poslabšal napoved letošnje rasti slovenskega gospodarstva

Mednarodni denarni sklad (IMF) je nekoliko poslabšal napoved rasti slovenskega gospodarstva v tem letu. Namesto 5,2-odstotne krepitve BDP po novem napoveduje 3,7-odstotno. V letu 2022 se bo gospodarska dejavnost okrepila za 4,5 odstotka. Nove številke je ob koncu posvetovanj z deležniki razkril vodja misije za Slovenijo pri IMF Bernardin Akitoby.

Slovensko gospodarstvo se bo tako po napovedih IMF na predkoronsko raven vrnilo šele, ko bo poteklo že kar nekaj leta 2022, je Akitoby povedal na novinarski konferenci ob zaključku rednih posvetovanj različnih slovenskih deležnikov z misijo IMF, ki so tokrat zaradi epidemioloških razmer potekala v virtualni obliki.

Akitoby je omenil tudi tveganja, ki bi okrevanje gospodarstva lahko zavrla. Navedel je vnovičen razmah epidemije covida-19 zaradi novih različic virusa, zamude ali težave pri kampanji cepljenja in pretrese na mednarodnih finančnih trgih.

Kot je dejal vodja misije za Slovenijo pri IMF, je v trenutnih razmerah prva naloga pristojnih zajeziti širjenje virusa in nadaljevati obsežno podporo gospodinjstvom in podjetjem, dokler široka precepljenost prebivalstva ne bo dovolila odprave omejitvenih ukrepov. V IMF ob tem menijo, da je država na negativne posledice epidemije odgovorila s hitrimi, obsežnimi in dobro usklajenimi ukrepi, ki so blažili gospodarske in socialne učinke krize.

Nanizal je štiri glavne prioritete slovenske ekonomske politike po mnenju strokovnjakov sklada. Prva je ohraniti močno podporno naravnano fiskalno podporo, dokler gospodarsko okrevanje ne bo vzdržno. Ko pa bo okrevanje vzdržno, je treba fiskalno podporo po Akitobyjevih besedah preusmeriti od blaženja posledic krize k ukrepom za naslovitev prihodnjih izzivov.

Druga prioriteta je še naprej budno spremljati podjetja in finančne ustanove ter njihovo izpostavljenost sektorjem, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Banka Slovenije je po mnenju strokovnjakov IMF opravila odlično delo pri ohranjanju finančne stabilnosti in posojilne dejavnosti.

A čeprav so banke v krizo vstopile v dobrem likvidnostnem in kapitalskem položaju, so se tveganja, tako kot povsod, povečala, je dejal Akitoby. Zato je treba nadaljevati z budnim nadzorom kakovosti premoženja bank in najti pravo ravnovesje med skrbjo za finančno stabilnost in zagotavljanje ustrezne ravni posojil za prebivalstvo in podjetja. Zelo pomemben se mu zdi tudi premišljen izhod iz podpornih ukrepov za banke in podjetja, da se prepreči razmah stečajev, ki bi lahko grozili ob nadaljevanju koronske krize in po izteku odloga plačevanja posojil.

Tretja prioriteta ekonomske politike je po mnenju IMF omogočiti učinkovito preusmerjanje človeških virov med sektorji gospodarstva, s čimer bi minimizirali posledice epidemije.

Država je z ukrepi uspela ohraniti raven zaposlenosti in to so bile prave poteze, je navedel Akitoby. A s krepitvijo okrevanja in jasnejšo sliko dolgoročnih posledic krize je treba poudarek od zaščite delovnih mest preusmeriti na preusmerjanje delovne sile med sektorji in na prekvalifikacije k dejavnostim z višjo dodano vrednostjo. V skladu tako podpirajo aktivne politike zaposlovanja in programe usposabljanja, ukrepe za izboljšanje delovanja zavoda za zaposlovanje ter znižanje stroškov za podjetja pri novih zaposlitvah.

Četrta prednostna naloga pa je, kot pravi Akitoby, pospešiti digitalno transformacijo in investicije v zelene tehnologije za dvig produktivnosti in izboljšanje konkurenčnosti. Vlada je digitalizacijo prepoznala kot eno od glavnih področij za investicije s sredstvi iz sklada za okrevanje EU po koronski krizi, je ugotavljal. Da pa bo Slovenija izpolnila zaveze po pariškem podnebnem sporazumu, mora investicije na podlagi sredstev EU na tem področju kombinirati z bolj učinkovito obdavčitvijo sektorjev, ki ustvarjajo največ toplogrednih plinov. Omenil je promet.

Akitoby je opozoril še, da ima Slovenija dolgo tradicijo socialnega dialoga, ki ji lahko v teh trenutkih koristi. Vlado zato v IMF pozivajo, naj na tej tradiciji gradi in socialni dialog še izboljša.

Akitoby je na novinarski konferenci spregovoril skupaj z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom in ministrom za finance Andrejem Šircljem.

Vasle je ugotavljal, da je tokratna posvetovanja z misijo zaznamovala precejšnja podobnost v pogledih vseh na slovenski strani in predstavnikov IMF. Strinjanje je tako, da je v tem trenutku ključna podporna naravnanost ekonomskih politik, a po koncu krize bodo v ospredje stopile strukturne politike, saj se bo Slovenija spet soočila z izzivi, s katerimi se sooča že dlje časa.

Od tega, kako bomo te izzive naslovili, bo odvisno, kako hitro se bo Slovenija izvlekla iz trenutnega stanja. Glede na uspešnost okrevanja in naslavljanja dolgoročnih izzivov se bodo naredile razlike med državami, je prepričan.

Šircelj pa je pozdravil zavedanje, da je fiskalna podpora ključna za to, da gospodarstvo v teh kriznih časih preživi in da se brezposelnost ne povečuje preveč ter ostaja na ravni, ki Slovenijo uvršča med boljše članice EU.

Misiji IMF se je zahvalil tudi za stališče, da je treba podporo obdržati, dokler kriza ne mine, in z njo nadaljevati tudi v začetnem času okrevanja, tako da gospodarstvo zadiha na polno. Izziv za Slovenijo ob izstopanju iz krize pa mora biti, da država iz krize izide bolj konkurenčna, prijaznejša do okolja in z višjo ravnjo blaginje.

Source
STA
Back to top button