Notranji minister Aleš Hojs je danes dopustil možnost dogovora o obveznem premeščanju migrantov v kriznih razmerah, če bi se vnaprej določila zgornja meja števila migrantov, ki naj bi jih sprejela posamezna članica EU. Minister je sicer izrazil pesimizem glede napredka v razpravi o premeščanju migrantov v okviru novega migracijskega pakta.
“Sem pesimističen. Mislim, da bo tudi slovensko predsedstvo v isti zagati, kot je bilo nemško in kot je portugalsko. Napredek je zelo otežen, ker si tako različno predstavljamo prožno solidarnost. Sredozemske države še vedno menijo, da je potrebno obvezno premeščanje,” je povedal minister v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju. Nekatere druge države, na primer višegrajska četverica in Avstrija, pa po njegovih besedah temu nasprotujejo.
Slovenija je ob “očitni nezmožnosti napredka” po Hojsovih besedah predlagala pripravo nabora ukrepov, s katerimi bi lahko nadomestili obvezno premeščanje. Med njimi je naštel finančne vložke ter zagotovitev opreme za nadzor na meji ali pri obravnavi migrantov, na primer s financiranjem ali organizacijo nastanitvenih objektov v tretjih državah.
Ob tem je minister izpostavil, da je treba jasno razlikovati med krizo in običajnimi razmerami. Najprej je treba opredeliti merila za to, kdaj se začne kriza. V primeru kriznih razmer bi se po Hojsovih besedah “morda dalo dogovoriti” o obveznem premeščanju, pri čemer pa bi bilo treba vnaprej določiti zgornjo mejo števila migrantov, ki bi jih sprejela posamezna članica, in sicer ne glede na to, koliko migrantov pride v unijo.
Na vprašanje, ali to pomeni, da Slovenija sedaj podpira koncept obvezne prožne solidarnosti in pod določenimi pogoji tudi obvezno premeščanje, je minister odgovoril, da Slovenija seveda ne more nasprotovati solidarnosti, vprašanje pa je, kaj se razume pod pojmom solidarnost. Za južne države je to po njegovih besedah tudi obvezno premeščanje v nekriznih razmerah, čemur Slovenija nasprotuje.
“Nikoli pa nismo rekli, da nasprotujemo že a priori tudi premeščanju v kriznih razmerah,” je poudaril minister. Pri tem je znova izpostavil, da se je treba dogovoriti glede zgornje meje števila migrantov, ki jih lahko država sprejme v okviru premeščanja. “Solidarni smo in bomo solidarni, a moramo se dogovoriti, kaj to za ene in druge pomeni,” je dejal.
Kot enega ključnih vidikov, ki bi lahko zajezili ali zmanjšali migracijski pritisk, je minister sicer izpostavil odnos do tretjih držav, pri čemer po njegovih besedah ni mogoče komunicirati le s korenčkom, temveč se je treba začeti pogovarjati tudi o palici. Sedaj se razpravlja o tem, kako tretjim državam pomagati, ne pa o tem, da bi vizumsko politiko uredili tako, da na primer državi, ki migrantov noče sprejeti nazaj, ne bi odobrili pomoči, ki ji je namenjena.
Notranji ministri EU so danes na virtualnem neformalnem zasedanju znova razpravljali o novem paktu o migracijah in azilu. Novi pakt, ki naj bi odpravil zastoj pri azilni reformi, nastal zaradi spornih obveznih migracijskih kvot, temelji na načelu prožne, a še vedno obvezne solidarnosti. V Bruslju zatrjujejo, da spornih obveznih kvot za premeščanje ni več, a določena obveznost glede premeščanja ostaja.
Portugalski notranji minister Eduardo Cabrita je pred nekaj tedni dejal, da je bil od predstavitve predloga pakta septembra lani dosežen ogromen napredek in da se vsi strinjajo, da je potrebna obvezna prožna solidarnost. Poudaril je, da si bo portugalsko predsedstvo prizadevalo preseči delitev na dva tabora in podrobno opredeliti koncept solidarnosti.
