AktualnoSlovenija

Hočevar Gromova: Pandemija ustvarila tudi epidemijo informacij

Poudarki zgodbe
  • "Nagnjenost k teorijam zarote je relativno velika. Lahko vidite, da je največja pri osebah, ki imajo znake depresivne motnje, pri osebah s srednješolsko izobrazbo ali manj ter pri osebah, ki se do sedaj še niso cepile,"

Rezultati raziskave Panda kažejo, da je pandemija covida-19 ustvarila tudi infodemijo oz. epidemijo informacij, vključno z lažnimi ali zavajajočimi informacijami v digitalnem in fizičnem okolju, je na vladni novinarski konferenci ocenila Ana Hočevar Grom z NIJZ. Med anketiranci so ob tem zaznali precejšnjo nagnjenost k teorijam zarot.

V 9. valu raziskave Panda, ki je potekal od 26. do 29. marca, so snovalci osvetlili t. i. infodemijo. Kot je navedla Hočevar Gromova, je trend nagnjenosti k teorijam zarot ves čas trajanja raziskave stabilen.

“Nagnjenost k teorijam zarote je relativno velika. Lahko vidite, da je največja pri osebah, ki imajo znake depresivne motnje, pri osebah s srednješolsko izobrazbo ali manj ter pri osebah, ki se do sedaj še niso cepile,” je pojasnila strokovnjakinja. Po drugi strani je nagnjenost k teorijam zarote najmanjša pri osebah, ki so do sedaj prejele vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19.

Rezultati dosedanjih valov raziskave kažejo, da anketirani od vseh virov za pridobivanje informacij najpogosteje uporabljajo tradicionalne medije, in sicer tretjina vseh anketiranih. Tudi pri uporabi družbenih omrežij med posameznimi valovi raziskave ni večjih razlik in je trend relativno stabilen, medtem ko so pri vladi in vladnih institucijah kot virih informacij razlike večje. Rezultati zadnjega vala kažejo, da vladne vire za pridobivanje informacij o virusu uporablja vsak peti anketirani.

Kot virom informacij skoraj polovica anketirancev zaupa vladi in vladnim ustanovam, dobra tretjina tradicionalnim medijem, najmanj pa družbenim omrežjem.

V zvezi z duševnim zdravjem med pandemijo pa so v 9. valu raziskave po besedah Hočevar Gromove zaznali, da se pri 19,1 odstotka anketiranih oseb zaznava težave v duševnem zdravju, pri 11,3 odstotka pa znake depresivne motnje. Največ težav z duševnim zdravjem je bilo tudi v 9. valu zaznati pri najmlajši starostni skupini med 18. in 29. letom, pri kateri so bili deleži oseb s težavami v duševnem zdravju in depresivno motnjo najvišji glede na druge starostne skupine.

Če se je delež oseb z zaznanimi težavami v duševnem zdravju ali depresivno motnjo pri vseh anketiranih osebah gibal ves čas raziskave okoli dobre tretjine, pa je bil delež oseb z zaznanimi težavami v duševnem zdravju ali depresivno motnjo med mlajšimi odraslimi za dobrih deset odstotnih točk višji, še izhaja iz raziskave.

Tudi 9. val raziskave je sicer pokazal, da večina anketiranih še vedno upošteva predpisane ukrepe in priporočila za preprečevanje prenosa okužbe z novim koronavirusom. Osebe še vedno v več kot 90 odstotkih upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti, prav tako se v visokem deležu izogibajo obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe, vzdržujejo priporočeno medosebno razdaljo v javnosti in si razkužujejo roke, kadar umivanje ni možno. V 7. in 8. valu raziskave so zaznali upad upoštevanja večine ukrepov, ki pa se v 9. valu ni nadaljeval. Ves čas raziskave je najmanj upoštevan ukrep ostajanje doma. Padajoči trend se je v 9. valu raziskave zaustavil na 56,6 odstotka.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button