SlovenijaGospodarstvo

GZS pozvala k podaljšanju moratorijev na posojila za zaprte panoge

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na predsednika vlade ter ministrstvi za gospodarstvo in finance naslovila poziv za podaljšanje moratorijev na bančna posojila do konca letošnjega leta za tiste panoge, ki zaradi epidemije covida-19 ne morejo poslovati. Posredovala jim je tudi predlog prilagoditve in poenostavitve poroštvene sheme.

V GZS so v pismu, ki so ga premierju in pristojnima ministrstvoma posredovali v petek, navedli, da je bila spomladanska uvedba moratorijev na bančna posojila nujen, primeren in koristen ukrep. Zdaj pa pričakujejo njegovo podaljšanje do konca leta ob potrditvi skladnosti s smernicami evropskega bančnega organa (Eba). Poziv, ki ga je podpisal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, so v zbornici podkrepili z navedbo podatkov.

Kot so izračunali, so imela podjetja, predvsem mikro in mala, v panogah, ki so zdaj zaradi ukrepov zaprta, v 2019 2,25 milijarde evrov prihodkov, ustvarila so približno pet odstotkov BDP in zaposlovala 40.000 ljudi, njihova zadolženost pa je bila nizka. V 2020 so se njihovi prihodki znižali za več kot 40 odstotkov, njihov delež v BDP je padel na dva odstotka, znižala se je tudi zaposlenost, močno pa je narasla njihova zadolženost.

“Če država tem podjetjem ne bo nemudoma prisluhnila in zanje našla primernih ukrepov, ki bodo resno ublažili posledice epidemije covida-19, bodo svoja vrata zaprla. Brez pomoči je ogrožen obstoj ter nadaljnji razvoj podjetij v panogah turizma – gostinstva in hotelirstva, žičničarjev, smučišč, športa in rekreacije ter posameznih storitvenih panog,” so navedli v zbornici in opozorili tudi na ogroženost več tisoč delovnih mest.

Kot poudarjajo v GZS, bo posledice čutila celotna Slovenija s prilivom novih brezposelnih na Zavod RS za zaposlovanje. Ogrožene bodo pretekle investicije, vložene v povečanje prepoznavnosti in izgradnjo turizma z višjo dodano vrednostjo v Sloveniji. Posledično bo ogroženo poplačilo kreditov za omenjene investicije, kar bodo občutile predvsem poslovne banke, v primeru v preteklosti danih poroštev pa tudi država, izpostavljajo.

GZS predlaga tudi prilagoditev in poenostavitev obstoječe poroštvene sheme, saj je bilo doslej od dveh milijard evrov razpoložljivih poroštev izkoriščenih le približno pet odstotkov. To predlaga z namenom plačil obveznosti iz kreditnih pogodb mikro in malih podjetij ter najemanja novih kreditov mikro in malih podjetij. V zbornici poudarjajo, da gre za nujen in začasen ukrep.

Tako zbornica za mikro in majhna podjetja iz panog, ki zaradi covida-19 ne smejo poslovati ali poslujejo v bistveno omejen obsegu, ustvarijo do osem milijonov evrov prihodkov, povprečno zaposlujejo do 50 ljudi, vrednost aktive pa ne presega štiri milijona evrov, predlaga skupni znesek poroštev do največ 200 milijonov evrov, ki se lahko koristi za podaljšanje moratorijev na posojila in za novo likvidnost ob ponovnem zagonu poslovanja, potrebno za plače, obratni kapital.

GZS za omenjena podjetja predlaga tudi poroštva v višini 90 odstotkov glavnice posameznega posojila. Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnic posojil, za katere je dano poroštvo, skladno s predlogom znaša do 25 odstotkov prihodkov od prodaje v 2019 in največ do dvakratnika višine zneska stroškov dela za 2019. Za zneske posojil do 1,5 milijona evrov GZS predlaga poenostavljeno odobravanje s strani poslovnih bank, prav tako predlaga bolj stimulativno obrestno mero za poslovne banke.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button