SlovenijaGospodarstvo

GZS: Gospodarstvo potrebuje dodaten paket protikoronskih ukrepov

Gospodarstvo še vedno čuti posledice epidemije, zato potrebuje nov paket interventnih ukrepov, menijo v GZS. Predlagajo med drugim podaljšanje in izboljšanje uspešnih obstoječih ukrepov ter nekatere nove, npr. za pomoč gostinstvu, turizmu in industriji srečanj ter za krepitev razvoja v podjetjih.

“Nov zakonodajni paket interventnih ukrepov za pomoč gospodarstvu, lahko mu rečemo PKP9, bi moral nasloviti podaljšanje in izboljšanje dosedanjih uspešnih ukrepov, potrebni pa so še nekateri dodatni ukrepi za pomoč pri premagovanju zahtevnih razmer, na kar nas podjetja opozarjajo,” je v današnjem sporočilu medijem zapisal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti.

Predlagajo podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, povračila nekritih fiksnih stroškov, izplačila temeljnega dohodka ter povračila oz. kritja stroškov karantene in odsotnosti zaradi višje sile. Nujno se jim zdi tudi podaljšati ukrepe, ki naslavljajo oteženo likvidnostno stanje v prizadetem delu gospodarstva, kot sta moratorij na kredite in poroštvena shema za nova posojila.

Pri določenih ukrepih predlagajo izboljšave, kot je črtanje omejitve zneska na zaposlenega pri povračilu nekritih fiksnih stroškov ter upoštevanje specifičnosti velikega števila podjetij, ki opravljajo več kot eno dejavnost. Pri poroštveni shemi predlagajo poenostavitev pri posojilih manjše vrednosti, da bi s tem podprli likvidnost malih in srednje velikih podjetij.

Poseben poudarek je treba nameniti gostinstvu, turizmu, industriji srečanj ter z njimi povezanimi dejavnostmi, menijo, a dodajo, da pandemija “še vedno hromi celotno gospodarstvo, zato se pri določenih ukrepih ne smemo omejiti zgolj na posamezne dejavnosti”.

Med posebnimi ukrepi za dejavnosti gostinstva in turizma ter povezane dejavnosti predlagajo podaljšanje veljavnosti turističnih bonov, ki bi jo po mnenju GZS veljalo razširiti na več sektorjev, ter kritje škode zaradi odpisa zalog, ki jim je potekel rok trajanja. Predlagajo tudi uvedbo športno-rekreativnega bona in kulturnega bona ter posebno pomoč za industrijo srečanj.

Kot nov ukrep, namenjen najbolj prizadetim subjektom, predlagajo povračilo izgube prihodkov podjetjem, ki so morali zaradi omejevalnih ukrepov prekiniti ali zmanjšati obseg svoje dejavnosti, v višini 20 odstotkov izgube prihodkov od prodaje v letu 2020 v primerjavi z letom 2019.

Med ukrepe, ki bi jih morale biti deležne vse dejavnosti, pa uvrščajo še podaljšanje subvencij za prejemnike minimalne plače na celotno leto 2021, odlog in pomoč pri izplačilu regresa ter pomoč podjetjem pri nakupu zaščitne opreme in izvajanju testiranj.

Ključni se jim zdijo tudi ukrepi, ki bi ohranjali in spodbujali razvojno aktivnost v podjetjih – subvencija za razvojne kadre, raziskovalno-razvojni vavčer, krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih ter razširitev olajšav za investiranje. “Ohranitev razvojnih oddelkov v podjetjih je nujna, da gospodarstvo Slovenije ne bo zaostalo za konkurenčnimi državami, kot se je to zgodilo v zadnji finančni krizi,” poudarjajo.

Poleg tega predlagajo oprostitev vračila prejetih pomoči, ki so jih podjetja prejela v prvem valu epidemije, ter možnost individualne obravnave subjektov, ki so jim določeni izredni poslovni dogodki (večje investicije ipd.) pomembno izkrivili poslovni rezultat in kot posledica tega niso izkazali zadostnega padca prihodkov, zaradi česar bi morali, po oceni GZS neupravičeno, vračati prejeto pomoč.

“Na GZS pričakujemo, da bo vlada prisluhnila predlaganim ukrepom, ki smo jih že večkrat naslovili na pristojna ministrstva, ter jih vključila v napovedani novi paket protikoronske zakonodaje,” so navedli in dodali, da bo o tem spregovoril tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek na četrtkovi seji upravnega odbora GZS.

Source
STA
Back to top button