SlovenijaGospodarstvo

GZS: Gospodarska klima višja kljub pričakovanju novega zaostrovanja ukrepov

Gospodarska klima se je marca izboljšala kljub pričakovanju novega zaostrovanja ukrepov, je zapisal glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Ob tem je izpostavil, da bo gospodarska škoda zadnjega zaostrovanja nekaterih ukrepov na regijski ravni relativno nizka. Ob slabšanju razmer in vnovičnem širšem zaostrovanju, pa bo narasla tudi škoda.

Število potrjenih primerov okužb se je v zadnjem tednu zopet nekoliko povečalo, zato je bilo zaostrovanje nekaterih ukrepov pričakovano. Ob morebitnem nadaljnjem zaostrovanju ukrepov pa bo gospodarska škoda znova osredotočena na storitvene dejavnost, predvsem na gostinstvo, delno trgovino in druge osebne storitve, so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Kot je izpostavil Ivanc, se je medletni upad industrijskega odjema elektrike februarja v primerjavi s prejšnjimi meseci drugega vala epidemije nekoliko poglobil, poslovnega pa zmanjšal. Industrijska poraba elektrike je bila februarja medletno nižja za 8,1 odstotka.

“Ti podatki so presenetljivi, saj je bila denimo industrijska proizvodnja v januarju medletno višja za 1,8 odstotka, medtem ko je optimizem v industriji visok že zadnjih nekaj mesecev. Na podlagi teh razlik sklepamo, da se krepi predvsem del industrije, ki je energetsko manj intenziven – elektro, farmacevtska, avtomobilska industrija,” je izpostavil.

Medletni upad poslovnega odjema, kamor se pretežno uvrščajo storitvene dejavnosti in trgovina, se je februarja ob delni sprostitvi zajezitvenih ukrepov nekoliko zmanjšal (12,1 odstotka), saj je bil januarja ob zaprtih nenujnih storitvah in trgovinah okoli 14-odstoten.

Ivanc je ocenil, da je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pričakovano ohranil ugodne obete za slovensko gospodarsko rast, kar je predvsem posledica ugodnih predpostavk o ocenah v mednarodnem okolju. V nasprotju z zadnjo napovedjo so izboljšali poglede na dinamiko na trgu dela, povprečno spremembo cen pa še vedno vidijo “le” pri 0,8 odstotka v 2021 (prej 0,6 odstotka) in 1,2 odstotka v 2022 (prej 1,9 odstotka).

Izpostavil je še izboljšanje razpoloženja v industriji, pri tem pa se kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih se izboljšuje že zadnjih 12 mesecev.

Opozoril je, da naj bi v območju evra proizvodnja vozil in avtomobilskih delov naj bi v obdobju 2021-2022 dosegla visoko rast, ki bo nadomestila padec v 2020, vendar bo rast osredotočena na elektrifikacijo in digitalizacijo. Izziv pa pri tem predstavlja slabša dosegljivost nekaterih vitalnih delov (polprevodniki) ter višje cene surovin (baker, železo, aluminij).

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button