Organizacija Greenpeace Slovenija poudarja, da mora načrt za okrevanje in odpornost, ki ga pripravlja vlada, sloneti na projektih, ki bodo skladni z okoljskimi in podnebnimi cilji. Na področju prometa mora biti denar, ki je Sloveniji namenjen iz evropskega sklada, namenjen predvsem izboljšanju javnega potniškega prometa, zlasti železnic.
Kot so navedli v okoljski organizaciji, vlada pripravlja nacionalni načrt, kako porabiti več kot pet milijard evrov, ki so v okviru evropskega sklada za okrevanje in odpornost namenjene Sloveniji. Evropski komisiji naj bi ga posredovala še pred koncem leta.
Predstavnica organizacije Greenpeace Slovenija Katja Huš je poudarila, da so ljudje v Sloveniji po desetletjih velikih cestnih projektov in hiranja slovenskih železnic prikovani na osebne avtomobile, v mnogih krajih dihajo onesnažen zrak, emisije toplogrednih plinov iz prometa pa iz leta v leto naraščajo. “Čas je za drugačne prioritete,” je prepričana.
“S tem evropskim denarjem ne smemo graditi novih cest, širiti obvoznic in spodbujati uporabo osebnih avtomobilov. Da bodo lahko postali kolo, vlak in avtobus prva izbira ljudi v Sloveniji, potrebujemo obsežne naložbe v javni potniški promet, s poudarkom na železniški in kolesarski infrastrukturi,” je dodala.
Le s takšnimi naložbami bodo lahko po mnenju organizacije reševali ne le ekonomske posledice koronske krize, temveč tudi podnebno krizo, ki bi lahko družbo destabilizirala v istih razsežnostih, a na drugačni časovni premici, kot trenutno epidemija.
Koalicija za trajnostno prometno politiko je, kot so zapisali v Greenpeacu, že opozorila na problematičnost osnutka načrta za okrevanje in odpornost, ki je predvideval 728 milijonov evrov za gradnjo regionalnih cestnih povezav, 54 milijonov evrov za gradnjo avtocest ter 76 milijonov evrov za vzpostavitev nacionalnega letalskega prevoznika.
“Kako trdoživa je ‘avtomobilska paradigma’ v slovenski prometni politiki, je pokazalo tudi nedavno znižanje davka na motorna vozila, s katerim se bolj spodbuja nakup večjih in bolj požrešnih avtomobilov,” so dodali. Pri tem so izpostavili, da je promet edini sektor v Sloveniji, v katerem so se emisije toplogrednih plinov v obdobju 2005-2017 povečale, in sicer za 25,5 odstotka.
Slovenija je bila letos glede na indikator uspešnosti boja s podnebnimi spremembami (Climate Change Performance Index) uvrščena na 51. mesto, s čimer je zasedla zadnje mesto med državami članicami EU.
“Skoraj 7000 ljudi je v tem letu podpisalo poziv vladi za zeleni odgovor na koronsko krizo in s tem pokazalo, da tudi ljudje pričakujejo spremembe in ne zgolj slepega okrevanja gospodarstva po starem,” so sklenili.
