SlovenijaGospodarstvo

Gospodarstveniki SAŠA regije za opredelitev stabilnih nadomestnih virov elektrike

V okviru javne obravnave osnutka nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij so člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice na izredni seji izpostavili, da je ob načrtovani opustitvi rabe premoga nujno opredeliti stabilne nadomestne vire elektrike. Zavzeli so se tudi za jasno zapisane roke.

Poltretjo uro je danes potekala izredna seja članov upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) o na eni strani energetski prihodnosti Slovenije in hkrati gospodarski in siceršnji prihodnosti regije, v kateri delujejo. Sprejeli so več stališč do osnutka omenjene nacionalne strategije, ki jih bodo vsebinsko še v petek dopisno potrjevali.

So se pa med drugim zavzeli za to, da mora omenjena nacionalna strategija, katere osnutek je še do 15. aprila v javni obravnavi in o kateri bo prihodnji teden razpravljal tudi velenjski mestni svet, zagotavljati pravičen prehod z enakovredno obravnavo štirih kategorij kazalnikov: ekonomskih, energetskih, socialnih in okoljskih. To namreč v osnutku strategije pogrešajo.

Na to je med drugim opozoril generalni direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer, ki je dejal, da je treba, če govorimo o pravičnem prehodu, enakomerno naslavljati vse omenjene štiri stebre, ki naj bi bili v scenarijih izstopa obdelani, in ne le okoljskega, ki nekako izstopa pri predlogu najbolj ambicioznega scenarija izstopa iz premoga za savinjsko-šaleško regijo, torej najkasneje leta 2033.

Ta letnica po Rošerjevih besedah predstavlja zelo velike izzive ne samo za Premogovnik Velenje, ampak tudi za regijo v smislu socialnih posledic. Po nekaterih ocenah namreč ugašanje premogovništva vpliva kar na 10.000 ljudi v dolini. Sicer pa je Rošer v današnji razpravi večkrat izpostavil, da je potrebno v strategiji že danes določiti terminski plan s ključnimi mejniki, se dogovoriti, kdo je zanje odgovoren, in kaj se zgodi, če mejniki ne bodo doseženi.

Več članov upravnega odbora je opozorilo na problematiko prihodnjega zagotavljanja zadostnega in stabilnega vira električne energije. Zdaj namreč Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in Premogovnik Velenje zagotavljata približno tretjino v Sloveniji proizvedene električne energije. Stabilen vir energije pa je nujen za gospodarstvo oz. za podjetja, ki bodo po napovedih še širile zmogljivosti, s čimer bo rasla tudi potreba po elektriki. “Računanje na uvoz električne energije je utopično,” je menil izvršni direktor družbe KLS Ljubno Samo Mirnik.

Direktorica družbe EBA Flora Cvetka Tinauer pa se je zavzela za to, da se v nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij jasno zapiše letnica pričetka zapiranja Premogovnika Velenje. Po njenem namreč zdaj ni jasno, ali se leta 2033 premogovnik že zapre ali se takrat začne večletno zapiranje. V zvezi s tem je sicer direktorica Razvojne agencije savinjsko-šaleške regije Biljana Škarja pojasnila, da letnica 2033 pomeni, da takrat Premogovnik Velenje neha kopati premog za Teš.

Osnutek nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda je še en teden v javni obravnavi, in sicer do 15. aprila. O osnutku strategije bo na izredni seji 13. aprila razpravljal tudi mestni svet Mestne občine Velenje.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button