Zveni neverjetno, ampak več kot 1400 javnih zavodov v Sloveniji deluje še po zakonu iz davnega leta 1991. Novelo zakona o zavodih, ki naj bi zakonodajo prilagodila današnjemu času, je nedavno vložila vlada Roberta Goloba. Ta obsega vsega skupaj dva člena. Gre za spremembe v tistih delih zakona, ki omogočajo hitro zamenjavo direktorjev. Vzemimo primer vodenja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) v Ljubljani, saj je predlog zakona nastal po želji ministrstva za zdravje. V zadnjih desetih letih se je na čelu tega zavoda zamenjalo devet generalnih direktorjev. Sedanja ureditev v UKC Ljubljana je takšna, da o sprejetju programa in finančnega načrta odloča laično sestavljen svet, ki ga večinsko imenuje ustanovitelj, torej vlada. Direktor nima vseh poslovodskih pristojnosti, deluje po navodilih sveta, torej nima polne pristojnosti in odgovornosti, zato so številni zapustili ta položaj, saj so bili ujetniki strankarskih interesov. Cilj predlagane novele zakona bi torej moral biti, da politične kimavce zamenjajo strokovni kadri. Imenovanje direktorjev bi morali prepustiti nadzornim svetom zavodov, ker je to strokovna in ne politična naloga.
Najbolj sporno pri predlagani noveli zakona o zavodih je, da bi lahko na podlagi novega, tretjega odstavka 38. člena direktorja javnega zavoda razrešil tudi ustanovitelj sam, če pristojni organ kljub obrazloženemu pozivu ustanovitelja ne bo »želel« razrešiti direktorja javnega zavoda. Ustanovitelj bi skladno s spremenjenim 32. členom zakona tudi sam imenoval vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda in to brez javnega razpisa. V Pravni mreži za varstvo demokracije menijo, da možnost razrešitve direktorja javnega zavoda s strani ustanovitelja, v nasprotju z voljo organa upravljanja javnega zavoda, kot je predvidena v predlogu zakona, zmanjšuje avtonomijo javnih zavodov in povečuje tveganje za podreditev njihovega delovanja vsakokratni oblasti na državni in lokalni ravni.
Razlogi za razrešitev direktorja javnega zavoda v predlogu zakona so določeni izrazito pomensko odprto, zaradi česar puščajo ustanovitelju dokaj odprte roke pri razrešitvi direktorja javnega zavoda in posledično večajo njegov vpliv na delovanje javnega zavoda. V zakonu se kot razlogi za razrešitev navajajo: neprimerne delovne ali strokovne kvalitete, nedoseganje zadovoljivih delovnih rezultatov in motnje ali ponavljajoče napake pri delovanju javnega zavoda. Predlagana sprememba načina imenovanja direktorja javnega zavoda tako ustanovitelju omogoča tudi prosto in izrazito netransparentno imenovanje novega, vsakokratni oblasti na državni oziroma lokalni ravni naklonjenega (vršilca dolžnosti) direktorja javnega zavoda. Zakon, ki ga je predlagala Golobova Svoboda tako omogoča vladi najprej razrešitev (politično nezaželenega) direktorja javnega zavoda in nato še netransparentno imenovanje sebi naklonjenega vršilca dolžnosti direktorja istega zavoda.
Pomenljiva je tudi proceduralna pot predloga zakona. Vlada ga je obravnavala na 42. redni seji, ki je potekala 23. marca, pri čemer je bil ta na dnevni red seje uvrščen naknadno, javnost pa z njegovo obravnavo na seji predhodno sploh ni bila seznanjena. Tudi po zaključku seje javnost ni bila ustrezno obveščena o obravnavi in potrditvi besedila predloga zakona s strani vlade, niti ni bila seznanjena z njegovo vsebino. Besedilo oziroma gradivo zakona nadalje tudi ni bilo priloženo potrjenemu dnevnemu redu seje, oziroma ni bilo objavljeno na spletni strani Vlade, kot je to sicer običajno. Že je izgledalo, da bo uspel na pol tajni manever vlade, ko so se oglasili sindikati in začeli žugati z referendumom. Nasprotovanje pa so hitro zatem izrekla tudi združenja občin in nevladne organizacije. V parlamentu tako zaradi pritiska javnosti ni bil izglasovan predlog, naj se novela obravnava po skrajšanem postopku. Za predlog je glasovalo le Gibanje Svoboda. Z Urada vlade za komuniciranje so sporočili, »da glede na odzive različnih deležnikov spet pozivajo k celoviti razpravi s ciljem vzpostaviti rešitve, ki bodo omogočale čim bolj racionalno in učinkovito upravljanje ter izvajanje javnih služb.«
Največja vladna stranka in premier nista na nobeni točki priprave novele zakona o javnih zavodih pojasnila, zakaj je sedanja ureditev razreševanja direktorjev problematična, še manj pa, kako naj bi enostavnejše in hitrejše menjavanje direktorjev ter večja pooblastila vlade pomagala k učinkovitejšemu delovanju javnih zavodov. Kako naj se torej javnost otrese vtisa, da je šlo za manever predsednika vlade, da bi lahko vlada disciplinirala direktorje javnih zavodov, češ, če ne boste poslušni, vas lahko hitro zamenjamo. Predlagana sprememba zgolj dveh členov zakona, v luči Golobovih izjav, da je njihov izključni cilj, da bi Slovenijo »osvobodili« in demokratizirali, izpade kot cinična poteza političnega oportunista.
